JW subtitle extractor

Mark Sanderson: Kako lahko slavimo Jehova na področju?

Video Other languages Share text Share link Show times

Pred 140 leti,
leta 1884,
je bila družba
Zion's Watch Tower Tract Society
pravno registrirana.
No, vidim, da je danes tukaj veliko sivih brad,
ampak upam, da ni bil nobeden od vas
prisoten na tem dogodku.
Mislim, da ne.
Ta dogodek nas spomni na besede
iz Zaharija 4:10.
To je bil »dan skromnih začetkov«,
res skromnih.
Ampak kaj vse pa je Jehova z oznanjevanjem
dosegel v teh 140 letih?
Danes je po svetu okoli 9 milijonov
oznanjevalcev dobre novice.
Oznanjujemo v okoli 240 deželah
in svoje publikacije izdajamo
v več kot 1000 jezikih.
Bratje in sestre, ali nas to ne spodbudi,
da slavimo Jehova?
Kako pa je prišlo do tega?
Kaj je eden od glavnih razlogov,
da je v Jehovovi organizaciji
po vsem svetu tak porast?
In katere priložnosti
pri služenju Jehovu imajo mladi?
Pa poglejmo.
Ko slišiš za misijonarje,
mogoče pomisliš na koga starejšega,
ki oznanjuje že zelo dolgo.
Seveda pa so bili mnogi od teh
zelo mladi,
ko so postali misijonarji.
Pravzaprav je bilo v poznih 40. letih
30 odstotkov misijonarjev,
ki so bili poslani iz Gileada,
starih manj kot 24 let.
Bili so mladi,
polni moči in življenja
in so bili pripravljeni služiti kjer koli.
Dosegli so res neverjetne stvari.
Leta 1943
smo na primer oznanjevali v 54 deželah,
število oznanjevalcev pa je bilo relativno nizko.
Jehova je blagoslovil trud misijonarjev.
V samo petih letih
se je število oznanjevalcev po svetu
skoraj podvojilo.
Do leta 1953 se je število spet podvojilo
in Božje ljudstvo je oznanjevalo v 143 deželah.
Teh deset let vznemirljivega napredka
je položilo temelj,
da je Jehovova organizacija danes to, kar je.
Več kot 8 milijonov ljudi v 239 deželah,
milijardam ljudi govori o resnici.
Mladi misijonarji
so neposredno prispevali k temu,
da so se izpolnile Jezusove besede:
»Ta dobra novica o Kraljestvu
se bo oznanjala po vsej naseljeni zemlji,
da jo bodo lahko slišali vsi narodi.«
Ampak od tega je minilo več kot 80 let.
Mogoče se sprašuješ:
Ali se še vedno potrebuje misijonarje?
Dejstvo je,
da kljub dosedanjemu napredku
vidimo možnosti za še večji porast.
Poglejmo nekaj primerov
iz prejšnjega službenega leta.
V Mozambiku
je bilo na spominski slovesnosti
prisotnih čez 400.000.
To je kar štirikrat več kot je oznanjevalcev
in najvišje število prisotnih do zdaj.
V Angoli je bilo vsak mesec
okoli 900 novih misijonarjev
– ne, oznanjevalcev.
Vav, to bi pa bilo veliko.
V Kongu je bilo vsak mesec
več kot 1300 novih oznanjevalcev.
Na Filipinih pa se jih je vsak mesec
krstilo več kot 1000.
Kako izjemno!
Bratje in sestre,
v takih deželah vidimo velik porast,
zato pa je tam še večja potreba
po misijonarjih.
V veliko državah že leta
služi na tisoče misijonarjev,
ki so se izkazali za pravi blagoslov občinam.
Ampak žal je veliko teh bratov in sester že umrlo.
Drugi pa so morali zapustiti svojo dodelitev
zaradi zdravja
ali skrbi za ostarele sorodnike.
Torej, a se tudi danes
še vedno potrebuje misijonarje?
Odgovor je: seveda, absolutno!
Pravzaprav je treba opraviti
še ogromno dela.
Ravno zato je vsako leto
veliko mladih,
ki pokažejo gorečnost in pripravljenost,
postavljenih za misijonarje.
Pred kratkim je službeni odbor
36 novih misijonarjev
poslal na Madagaskar,
10 pa v Latvijo.
V naslednjem videoposnetku poglejmo,
kako ti mladi misijonarji gledajo na to prednost.
Na področju na Madagaskarju
je trenutno najbolj nujno,
da šolamo nove.
Imamo nekrščene oznanjevalce,
ki že vodijo
napredujoče svetopisemske tečaje.
Zelo smo bili veseli,
ko smo izvedeli,
da k nam pridejo mladi misijonarji.
Ko je podružnični odbor izvedel,
da bomo v Latviji dobili misijonarje,
smo bili navdušeni.
Tri leta sva služila kot posebna pionirja,
potem pa sva dobila pismo.
Pomislila sem:
Latvija, kaj sploh veva o njej?
Bilo me je kar strah,
ampak bila sem res navdušena.
Meni se zdi, kot da so to sanje,
in včasih Franzi vprašam:
Se to res dogaja?
Mislila sem,
da bom šla nekam v Afriko,
ampak rekli so mi:
»Ne, ne.
Tam kamor greš, je prelep sneg.«
Res čutimo, kako ti misionarji
s svojo gorečnostjo
poživljajo oznanjevanje na področju.
Oznanjevalci so zdaj bolj dejavni
in čuti se,
kako raste pionirski duh.
Jehovov blagoslov sem še posebej občutila
po otrocih v naši občini.
Ko me objamejo,
se počutim kot doma
in jezik ni več pomemben.
Svojo dodelitev imam res rada,
ker mi je pomagala
izkusiti veliko čudovitih trenutkov.
Oznanjevanje je res neverjetno.
Biti misijonar je nekaj posebnega.
Po drugi strani
pa je čisto normalno krščansko življenje,
kjer se osredotočaš na oznanjevanje
in na to, da uživaš v življenju.
Normalno je, če vas je strah,
če imate dvome.
Ampak dajte Jehovu priložnost.
Biti misijonarka
je najlepša izkušnja v mojem življenju!
Ta dodelitev je okrepila mojo vero,
ker zdaj vem,
da lahko prenesem tudi težje naloge.
Se strinjam.
Potrebujemo še več mladih,
ki bi bili pripravljeni služiti kot misijonarji.
Ob tem se vprašamo:
Kako nekdo postane misijonar?
Kot prvo mora postati pionir.
Po tem, ko dve leti pionira,
pa lahko naredi drugi korak.
Prijavi se lahko
za Šolo za oznanjevalce Kraljestva.
Ta šola je kot odskočna deska
za misijonarsko službo.
Prav tako mora pokazati isto stališče kot Izaija,
ki je rekel:
»Jaz sem pripravljen iti!
Pošlji mene!«
Po končani ŠOK šoli
lahko dobi dodelitev,
da v svoji državi
služi kot začasni posebni pionir,
da si pridobi dragocene izkušnje.
In če svojo nalogo pridno opravlja,
lahko kasneje dobi prednost služiti
kot misijonar v drugi državi.
Biti misijonar je izjemna priložnost,
da oznanjuješ dobro novico
iskrenim posameznikom
na drugem koncu sveta.
Potrebujemo mlade,
ki bodo šli in pridobivali
»učence med ljudmi iz vseh narodov.«
Torej, s katerimi leti pa se lahko prijaviš
za Šolo za oznanjevalce Kraljestva?
Z veseljem vas obveščamo,
da se je Vodstveni organ odločil,
da se lahko mladi bratje in sestre,
stari 21 let in več,
od sedaj prijavijo
za Šolo za oznanjevalce Kraljestva.
A ni to spodbudno?
Res je lepo videti,
kako že sedaj veliko mladih oznanjuje tam,
kjer se potrebuje več oznanjevalcev.
Ampak vse mlade spodbujamo,
da se prijavite
za Šolo za oznanjevalce Kraljestva.
Tako vas bo organizacija lahko uporabila
na najboljši možni način.
Dragi mladi,
izkoristite to neverjetno priložnost.
Kaj pa mi,
ki mogoče nismo več tako mladi?
Kako lahko mi pomagamo mladim?
Z njimi lahko delimo svoje izkušnje
in jih usposabljamo.
Pomagajmo jim,
da napredujejo in izkoristijo priložnosti,
da še bolj slavijo Jehova.
Ko sem bil star 19 let,
me je nek brat povabil
na mojo prvo letno skupščino.
Bila je posebna,
ker je bila 100. obletnica družbe
Watch Tower Bible and Track Society
v Pittsburghu, v Pensilvaniji.
Bil sem tako navdušen,
kot da sem že v nebesih.
Nisem mogel verjeti,
da me je brat povabil,
čeprav sem bil tako mlad.
Ampak spodbude,
ki sem jih takrat dobil,
so mi ostale v spominu vse do danes.
Bratje in sestre,
razmislite,
kako vse lahko mladim pomagate,
da slavijo Jehova.
Prepričan sem,
da bo Jehova blagoslovil
ves vaš trud in prizadevanje.
To, da oznanjujemo,
je bolj nujno kot kdaj koli prej.
Preberimo Rimljanom, 10. poglavje,
od 13. do 15. vrstice:
»Piše namreč:
‚Vsak, ki bo klical moje ime Jehova,
bo rešen.‘
Toda kako bodo klicali tega,
v katerega ne verjamejo?
In kako bodo verjeli v tega,
o katerem še niso slišali?
In kako bodo slišali zanj,
če jim tega nihče ne oznani?
Kako pa bodo oznanjevali,
če niso bili poslani?
Tako je, kot piše v Svetih spisih:
‚Kako lepe so noge tistih,
ki oznanjajo dobro novico
o nečem boljšem!‘«
Torej, potrebujemo mlade,
da »oznanjajo dobro novico o nečem boljšem«.
Potrebujemo jih kot pionirje,
posebne pionirje in misijonarje.
Zato, prijavite se
za Šolo za oznanjevalce Kraljestva.
Jehova je v teh 140 letih dosegel
res izjemne stvari.
Blagoslovil je »dan skromnih začetkov«.
Ampak bratje in sestre,
a ni res, da delo še zdaleč ni končano?
Govorili smo o izjemnih priložnostih,
ki jih imate vi mladi.
Torej, kaj boste naredili?
Za delo v Betelu in pomoč pri gradnji
se lahko zdaj prijavite pri 18 letih.
Za ŠOK šolo se lahko prijavite
že pri 21 letih.
Zato dovolite, da vas Jehova vodi.
Dajte se na razpolago!
Ne bo vam žal.
In vsi mi starejši:
Trudimo se mlade spodbujati
in jih še naprej usposabljati.
Kot je rekel brat Lösch,
»še naprej polirajmo ogledala.«
Iščimo priložnosti,
da naredimo še več
in še naprej slavimo
našega čudovitega Očeta, Jehova.