JW subtitle extractor

Bog je navdihnil 40 mož, da so napisali Biblijo.
Si se že vprašal:
Na kaj so pisali?
Najstarejši deli Svetega pisma
so bili napisani več kot 1000 let prej,
preden so izumili papir.
Prvi rokopisi so bili napisani na papirus.
Papirjevec je rastlina, ki raste v plitvi vodi.
Stebla lahko zrastejo do skoraj 4,6 metra.
Egipčani so pred več kot 4000 leti izumili,
kako papirjevec spremeniti v gladek
in obstojen material, podoben papirju.
Celo s sodobnimi orodji
ni enostavno narediti tak papir.
Tanke rezine stebla je treba sploščiti in namočiti,
organizirati v plasti
in jih nato stisniti skupaj v eno plast.
Ko so listi suhi,
se jih zdrgne s koščkom slonovine,
gladko školjko ali celo kamnom.
In tako nastane dokaj gladka površina za pisanje.
Da nastane zvitek,
se posamezne liste papirusa
na robovih zlepi skupaj.
Ti zvitki so lahko daljši od 6 metrov.
Približno v drugem stoletju n. št.,
so prepisovalci začeli uporabljati novo tehnologijo,
ki je bila bolj enostavna za uporabo.
To je bil kodeks.
Liste papirusa se je zložilo,
sešilo in zvezalo skupaj.
Tako je nastalo nekaj podobnega današnji knjigi.
Ogromno časa je bilo potrebnega,
da je nastal material,
na katerega se je lahko pisalo.
Ampak s čim so ljudje takrat pisali?
Pisala so bila pogosto narejena iz trsta,
kakršen je ta.
Konico se je ošililo in pazljivo zarezalo.
V svetopisemskih časih
se je običajno uporabilo črnilo,
narejeno iz črnih saj,
pomešano z drevesno smolo.
Zaradi te smole je črnilo ostalo na listu.
Na koncu so dodali še vodo.
Ne glede na to,
ali je bil papirus v obliki zvitka ali kodeksa,
je hitro razpadel.
Vseeno pa je veliko
fragmentov svetopisemskih rokopisov
na papirusu preživelo vse do današnjih dni.
Tako izgledajo fragmenti,
ki so stari več kot 2000 let.
Sčasoma so Biblijo prepisovali
na bolj obstojne materiale.
Do četrtega stoletja
je bil najbolj razširjen pergament.
Običajno je bil narejen iz ovčjih, govejih
ali kozjih kož.
Kožo se najprej namoči v vodo in apno.
Nato se odstrani dlako in odvečno meso.
Zatem se kožo napne na okvir
in z nožem postrga odvečno maščobo.
V naslednjem koraku
se pri sušenju kožo še bolj napne,
da postane trda in ravna.
Na koncu se jo potrosi s kredo
in zgladi s plovcem.
Tako nastane gladka površina.
Že za eno plast pergamenta
je potrebno ogromno dela.
Ohranjenih je veliko svetopisemskih rokopisov,
napisanih na pergament,
kot na primer ta dva originala tukaj.
Zelo znan je Amiatinski kodeks iz Italije,
ki je star več kot 1300 let.
Gre za najstarejšo celotno Biblijo v latinščini,
zvezano v en sam zvezek.
Nekateri zgodovinarji menijo,
da je bilo zanjo potrebnih več kot 400 kož.
Ta replika je velika,
original pa je še večji.
Ta kodeks tehta 34 kilogramov.
Koliko dela je bilo potrebnega
za samo eno tako Biblijo!
Vsi ti materiali so neobstojni
in čez čas razpadejo.
Toda Jehova je poskrbel,
da se je njegova Beseda ohranila,
tako da so jo skozi stoletja skrbno prepisovali.
Zato imamo danes na tisoče rokopisov
različnih delov Svetega pisma.
Ko boš naslednjič tapnil na svetopisemsko vrstico,
razmisli, koliko dela je bilo vloženega v te prepise
in kako neverjetno je,
da se je Jehovova Beseda
kljub krhkim materialom
ohranila vse do danes.

Na čem je bila napisana Božja Beseda