JW subtitle extractor

Neke noči je policija vdrla v naš dom.
Na silo so odprli vrata in razbili okna.
Rekli so nam, da hiša ni več naša
in da jo bodo vzeli.
Po tem sem postal zagrenjen.
Bil sem jezen in sem si rekel,
da bom naredil kar koli bo treba,
da bi dosegel pravico in našel svobodo.
Apartheid je med ljudmi povzročil razdore.
Na primer:
izobraževanje je bilo posebej organizirano za belce
in posebej za črnce.
In izobraževanje za črnce je bilo na zelo nizkem nivoju.
Ko je vlada razporejala denar,
je večino sredstev namenila belcem.
To je veljalo tudi za šole.
Učilnice za črnce so bile prenatrpane,
za razliko od učilnic za belce.
Ko sem bil majhen, sem hotel postati odvetnik,
zato da bi se po pravni poti boril proti apartheidu.
Ampak ko so z nami kruto ravnali in nam vzeli dom,
se je moj pogled v trenutku spremenil.
Želel sem sodelovati pri nečem,
kar bi takoj rešilo problem.
Moj cilj je bil, da dosežemo mir,
svobodo in pravico.
Tako sem se pridružil neki politični organizaciji.
Odpotoval sem v bližnjo državo,
kjer sem se usposabljal v vojski.
Politična organizacija
me je postavila za vojaškega poveljnika.
Nadzoroval sem vojake,
ki so se borili za svobodo.
Kot poveljnik sem bil odgovoren,
da poiščem skrivna mesta,
kjer bi lahko hranili orožje za bojevanje.
Poleg tega sem šolal nove,
ki so se pridružili tej organizaciji.
Usposabljali smo jih za gverilsko vojskovanje.
Učili smo jih, kako uporabljati orožje
in različna eksplozivna sredstva,
ki smo jih hranili na skrivnih lokacijah.
Bil sem zelo krut.
Nikogar nisem spoštoval, ničesar se nisem bal.
Nisem bil zadovoljen.
Pričakoval sem, da bomo enotni.
Konec koncev smo bili del ene organizacije
in vsi naj bi delali za isto stvar.
Ampak namesto tega
sem v organizaciji opazil sovraštvo,
predsodke in prepire.
Moja žena je takrat že bila
ena od Jehovovih prič.
Dogovorila sva se, da bo poiskala nekoga,
ki bi z mano preučeval Sveto pismo.
Prišla je sestra
in mi začela razlagati o dobri novici o Božjem kraljestvu.
Ampak ko je omenila,
da bo to Božje kraljestvo zdrobilo vsa kraljestva,
tudi mojo politično organizacijo,
sem se razjezil.
Besno sem govoril z njo,
ona pa je ostala nasmejana
– ni vpila, niti se ni razjezila.
To me je presenetilo.
Zelo se me je dotaknilo.
Povabili so me v kraljestveno dvorano.
Ena od stvari, ki sem jih opazil, je bila,
da kamor koli sem pogledal, so vsi sodelovali.
Celo majhni otroci so dvigali roko
in prosto komentirali.
Očitno je bilo, da so dobro pripravljeni
in da so smiselno komentirali.
Vsi so hitro našli svetopisemske stavke.
Jaz sem hodil na univerzo, pa mi to ni uspelo.
Tako sem razmišljal:
Vau, tudi jaz hočem biti tak, kot so oni.
Opazil sem, da je bilo izobraževanje,
ki ga je organizirala Jehovova organizacija,
zelo kvalitetno v primerjavi z izobraževanjem,
ki smo ga prejemali pod aparthaidom.
Iz lastnih izkušenj lahko povem,
da je zaupati ljudem
»tako nesmiselno kot lovljenje vetra«.
Zaupanje v Boga Jehova pa prinaša srečo.
Že od malega je bilo vse, kar sem si želel,
da bi našel svobodo, da bi našel mir
in da bi občutil pravo veselje.
Ampak tega nisem mogel najti,
dokler nisem prišel v kraljestveno dvorano.
Tam sem našel pravo svobodo in pravico.
Tam sem občutil pravo veselje in ljubezen.
Moje življenje se je povsem spremenilo.
Zdaj imam z Jehovom tesen odnos.
Zaradi tega odnosa sem postal ljubeča
in sočutna oseba.
Postal sem nekdo,
ki si zelo prizadeva, da bi bil ponižen.
Nekdo, ki z drugimi ljudmi živi v miru.
Zares sem si oblekel »novo osebnost«.

Moses Maphoto: Našel sem pravo veselje