JW subtitle extractor

Dobrodošli na JW Broadcastingu®!
13. 9. 2025 se je za 158. razred šole Gilead
zaključilo petmesečno obdobje intenzivnega učenja.
Na dan podelitve učence preplavljajo različni občutki:
olajšanje, ker so uspešno zaključili šolanje;
veselje, ker so jih obiskali družinski člani in prijatelji;
in mogoče, mogoče malo zaskrbljenosti
glede tega, kaj jih še čaka.
Prisluhnimo spodbudnim govorom,
ki so jih za razred pripravili izkušeni bratje.
Prepričani smo,
da boste uživali v duhovnih draguljih s te podelitve.
Res mi je v veliko čast,
da pozdravim vse vas,
ki ste prisotni na podelitvi diplom
158. razreda Watchtowerjeve biblijske šole Gilead.
Vsem vam, 52 učencem 158. razreda,
bi rad namenil nekaj besed, in sicer o temi
»Še naprej bodite sol zemlje«.
Poglejmo si Mateja 5:13.
Jezus je v prvem delu te vrstice omenil to misel.
Rekel je tole:
»Vi ste sol zemlje.«
Te besede so bile del
izjemnega Jezusovega govora na gori.
Prisotna je bila velika množica ljudi,
ki jim je sigurno koristil ta govor.
Ampak, komu je Jezus še posebej namenil te besede?
Namenil jih je svojim učencem,
še posebej pa svojim 12 apostolom,
ki jih je izbral nedavno pred tem
in so sigurno sedeli blizu njega.
Oni so še posebej potrebovali usposabljanje,
da bi bili dober zgled
in da bi dobro vodili delo oznanjevanja.
Torej Jezusove besede »Vi ste sol zemlje«,
so bile namenjene tem učencem,
predvsem pa apostolom.
Namenjene pa so tudi vam, bodoči diplomanti,
in o tem bomo govorili v tem govoru.
Zanimivo je, da Jezus tukaj ni uporabil primerjave.
Ni rekel: »Vi ste kot sol«.
Ne, uporabil je metaforo: »Vi ste sol«.
Govoril je o tem, kaj so,
ne pa, čemu so podobni.
Kaj je imel Jezus v mislih,
ko je uporabil to metaforo?
Želel je povedati,
da bodo njegovi učenci vplivali na ljudi,
tako kot sol vpliva na različne stvari.
Kaj je želel s tem reči?
Poglejmo si tri stvari,
katere je mogoče imel Jezus v mislih,
ko je uporabil to metaforo.
In dragi učenci, videli boste, da ste tudi vi sol
v treh pogledih.
Najprej si poglejmo Kološanom, 4. poglavje.
Kološanom 4.
Sigurno je imel Jezus v mislih lastnost,
ki je opisana v 6. vrstici:
»Naj bodo vaše besede vedno prijetne,
kot da bi bile začinjene s soljo,
da boste znali vsakemu odgovoriti tako,
kot je treba.«
O katerih značilnostih soli je tu govora?
Sol je začimba.
Poudarja okus.
Če je hrana soljena, v njej bolj uživamo,
ker je veliko bolj okusna.
In nekaj podobnega bo veljalo za vas, dragi učenci,
kar se tiče vašega govorjenja in vedenja.
Po vsem, kar ste se naučili v Gileadu,
bodo vaše besede prijetne,
za druge bodo okusne
– tako v občini kot tudi v tistem Betelu,
v katerega boste dodeljeni.
Svojih besed ne boste začinili s poprom.
V tej vrstici nismo brali o tem, a ne?
Ne piše črni poper,
kajenski poper, čili, habanero,
ampak sol.
Ne pekoče, ampak okusno.
Takšne bodo vaše besede.
Na primer, ko boste imeli govore
in pa ko boste komentirali na shodih
in ko se boste pogovarjali,
boste prijetna začimba za betelsko družino
in tudi za občino, v kateri boste služili.
Kaj pa je druga značilnost, ki jo ima sol?
V Ezekielu 16:4 bi lahko brali o navadi,
ki je bila običajna v svetopisemskih časih,
da so telo novorojenčka natrli s soljo.
Ali veste, zakaj so to delali
– da so natrli novorojenčka s soljo?
Eden od razlogov je ta,
da sol pobija bacile,
učinkuje antiseptično.
Celo danes nekateri, ki jih boli grlo,
pogosto grgrajo slano vodo,
ker to ubija bacile in deluje protivnetno.
Mnogi s slano vodo tudi operejo zelenjavo,
ker na tak način zelenjavo dezinficirajo.
Sol lahko ubije ali zatre bakterije
in druge škodljive snovi.
Verjetno vi nikoli niste pomislili,
da ste kot razkužilo
ali antiseptično sredstvo,
ampak v duhovnem smislu ste.
Res ste!
Poglejmo si en primer:
Mogoče v Betelu ali občini, tam kjer služite,
nekdo začne širiti škodljive govorice
– to je bacil, a ne?
Ta bacil boste zatrli.
Spremenili boste temo.
Branili boste to osebo.
Na nek način boste to škodljivo zadevo zatrli.
Mogoče nekdo glede koga od starešin reče:
»On pa vedno prekorači čas pri svojih točkah.«
In ti boš rekel:
»Mogoče res, ampak jaz ga imam zelo rad.
Je tako ljubeč in prijazen.
Tako marljivo dela in se razdaja za občino.
Ne moreš, da ga ne bi imel rad.«
Preprečil si širjenje bacila.
Bil si duhovno razkužilo.
Isto bo na oznanjevanju.
Ko bo šlo za trojico,
pekel,
nesmrtnost duše ali druge krive nauke,
boš na nek način ubijal te bacile.
Poglejmo si tretjo stvar,
ki jo je verjetno imel Jezus v mislih.
Odprimo 3. Mojzesovo knjigo,
2. poglavje,
13. vrstico.
Tu piše:
»Vse, kar daruješ kot žitno daritev, posoli.
Tvoja žitna daritev ne sme biti brez soli
– sol te bo spominjala na zavezo tvojega Boga.
Vsako daritev posoli.«
Glede na Mojzesov Zakonik
je morala biti vsaka žrtev,
ki so jo Jehovu darovali na oltarju,
začinjena s soljo
in zgodovinarji pravijo,
da so zaradi tega
imeli velik kup soli na vznožju klančine,
ki je vodila do oltarja.
Na tempeljskem področju je bila velika shramba,
znana kot solna soba.
Tam so imeli velike količine soli,
zato da bi ugodili Jehovovim zahtevam.
Ampak pojavi se vprašanje:
Zakaj je Jehova dal takšno zahtevo?
V Stražnem stolpu piše:
»Tega niso počeli zaradi tega,
da bi žrtvovanemu izboljšali okus,
ampak verjetno zato,
ker je sol pomenila očiščenje pokvarjenosti
oziroma razkroja.«
In to nas pripelje do značilnosti številka tri:
je konzervans,
preprečuje razpadanje, trohnjenje in gnitje.
En tak primer je meso.
Dolgo časa se ne pokvari, tudi brez hladilnika,
če ga dobro nasoliš.
Na takšen način meso dolgo zdrži,
ker je sol konzervans.
Podobno boste tudi vi na svoji dodelitvi delovali
kot konzervans.
V to smo prepričani!
Recimo, da začnete tečaj z nekom, ki kadi.
Pljuča in srce ima že zelo poškodovana.
Ali z nekom, ki se drogira in to vpliva na možgane,
ali z alkoholikom, ki ima slaba jetra,
ali z nekom, ki živi nemoralno
in se tako izpostavlja vsem možnim boleznim.
Ko z njimi preučujete,
jim Jehova pomaga premagati te slabe navade.
Tako preprečite njihovo propadanje.
Velikokrat pa ne dosežemo samo tega,
da se konča propadanje,
ampak se tudi začne obnavljanje uma
in celo fizičnega telesa.
In ko osebo učite o resnici,
si zgradi prijateljstvo z Jehovom.
Tako pomagate ohraniti to življenje za celo večnost!
Na tak način na terenu delujete kot konzervans.
Ali pa v Betelu, če nekdo zaide na napačno pot
in bi to lahko vodilo v katastrofo,
ga boste vi, ki ste duhovno zreli,
skušali na blag način pripeljati nazaj
in tako ohranili življenje, ki bi lahko bilo izgubljeno.
To je samo nekaj primerov,
kako boste delovali kot konzervans.
Videli smo kar nekaj dobrih značilnosti soli,
na primer to, da je začimba,
da zatira bacile in da je konzervans.
Ta ponazoritev skriva veliko draguljev.
Jezus je z njo pohvalil učence.
Isto smo želeli tudi mi.
Dragi učenci, želeli smo vas pohvaliti:
»Vi ste sol zemlje«.
Jezus pa je dodal še nekaj.
Odprimo si spet Mateja, 5. poglavje.
Učencev ni samo pohvalil, ampak jih je tudi posvaril.
Torej, preberimo 5. poglavje, 13. vrstico.
Jezus je rekel:
»Vi ste sol zemlje.
Če pa sol postane neslana,
kako se ji bo slanost povrnila?
Za nič drugega ni več uporabna, kakor za to,
da se vrže ven in da ljudje hodijo po njej.«
Kako pa bi sol lahko postala neuporabna?
Zaradi različnih primesi ne bi bila več čista.
Tako bi izgubila svojo slanost.
Podobno je z nami.
V duhovnem smislu se moramo zelo truditi,
da ohranimo svojo slanost.
Kako pa?
Če boste upoštevali ves lep, čudovit pouk,
ki ste ga prejeli v teh petih mesecih,
boste ostali duhovno slani.
Sedaj pa je na vrsti del programa,
v katerem nadvse uživamo že kar nekaj let,
in to je Naša zgodba.
To zanimivo epizodo bo vodil Joel Kelly,
eden od učiteljev v šoli Gilead.
Prepričan sem, da vam bo všeč ta zanimiva epizoda.
Dobrodošli v novi epizodi Naše zgodbe!
V Izaiju 64:8 Jehova zase pravi,
da je »naš Lončar«, mi pa smo njegova »glina«.
Čeprav smo ljudje nepopolni,
nas Jehova lahko oblikuje.
Vse dokler pustimo, da nas oblikuje,
lahko v njegovih rokah postanemo kar koli,
da se izpolni njegov namen.
Poglejmo, kako se to vidi pri petih učencih
158. razreda Gileada.
Kaj se iz doživetij teh bratov in sester naučimo o Jehovu
in kako jim je pomagal,
da so mu lahko zvesto služili?
Najprej povabimo Marka in Melisso Gratrix
iz britanske podružnice.
Mark, Melissa, hvala, da sta danes z nami tukaj. -Hvala.
Služita torej v britanski podružnici. Sta oba Angleža?
Jaz sem s severa Anglije, blizu Manchestra.
Jaz pa sem iz Detroita, iz Združenih držav.
Zanimivo! Kako pa sta se potem spoznala,
če je bil med vama Atlantski ocean?
Bil sem delegat na mednarodnem zborovanju
blizu Melissinega kraja.
To je bilo leta ‘98.
Takrat sva se spoznala,
čez kakih sedem let pa sva se poročila.
Okej. In v tistem času,
kako vama je šlo v duhovnem pogledu?
Imela sem lepo otroštvo in starša sta me dobro vzgajala,
ampak duhovno sem malo zašla.
Že od malega sem si želela postati modna oblikovalka,
zato sem šla študirat modno oblikovanje
in po štirih letih sem diplomirala.
In potem sem na tem področju tudi delala.
Zaradi tega je moja duhovnost trpela.
Razvila sem slabe lastnosti,
zanimal me je predvsem denar.
Tudi glede družbe in kako preživljam prosti čas,
nisem sprejemala najboljših odločitev.
Nisem imela duhovnih ciljev.
Kaj pa ti, Mark?
Na žalost se tudi jaz nisem najboljše odločal.
Mama me je poučevala o Jehovu
in pri 13-ih sem se krstil.
Ampak takoj za tem sem začel živeti dvojno življenje
in vsako leto sem še bolj zabredel.
Žal se nisem zgledoval po sorodnikih in prijateljih,
ki še danes zvesto služijo Jehovu.
Drugi so mislili, da je z mano vse v redu,
ampak Jehova je videl, kako slabo uporabljam svoj čas,
s kom vse se družim in kakšna oseba sem v resnici.
Hvala vama za iskrenost.
Verjamemo, da ni lahko govoriti o tem,
ampak vemo, da sta se spremenila.
Moj oče sicer ni bil Jehovova priča,
ampak dal mi je res lep zgled,
kaj pomeni biti dober oče in dober mož.
Ko sva začela hoditi, sem si želel postati čim boljši mož.
Čeprav sva živela daleč stran drug od drugega,
sva takoj začela po telefonu
vsak teden skupaj preučevati.
Takrat sem prvič iz pravih motivov
naredil nekaj za Jehova.
Imel sem občutek, da končno res spoznavam Jehova,
hkrati pa mi je bilo vedno bolj jasno,
kako zelo sem ga v preteklosti prizadel.
Ja, tudi jaz sem začela pionirati,
še preden sva se poročila,
ampak zaradi nekaterih slabih odločitev,
ki sem jih sprejela v preteklosti,
me je začela mučiti vest.
Zato sva se skupaj pogovorila s starešinami
in res so nama pomagali
popraviti svoj odnos z Jehovom.
Vedno je zanimivo videti,
kako Sveto pismo vpliva na našo vest in našo duhovnost.
In kaj se je zgodilo potem?
Zatem sva se začela počutiti tako,
kot naj bi se, ko služiš Jehovu.
Dala sva se na razpolago za kakršno koli nalogo.
Kot pionirja sva se prijavila za šolo Gilead,
prijavila sva se tudi za LNG, za Betel ...
Ja, izpolnila sva različne prošnje,
ampak na nobeno nisva dobila odgovora.
Potem pa so nama prijatelji namignili,
da bi lahko služila v Nikaragvi,
kjer se potrebuje več oznanjevalcev, in sva šla.
In kako je bilo tam?
Lahko ti pokažem sliko.
To sva midva na oznanjevanju.
Bilo je čudovito!
Tam so ljudje zelo prijazni
in zanimajo se za resnico.
Imela sva ogromno svetopisemskih tečajev.
Uživala sva.
Večinoma sva oznanjevala s kolesi.
Vidim, ja.
Če sva šla peš,
pa sva se morala obvezno ustaviti pri bratih in sestrah
in nekaj pojesti.
Bili so zelo gostoljubni,
čeprav v materialnem pogledu niso imeli veliko.
Čudovita slika.
Lepo je videti, kako sta nasmejana.
Res zgledata srečna.
Očitno je, da sta tam zelo uživala.
Ja, res. -Hvala za sliko. -Prosim.
No, ampak tam nista ostala.
Zdaj služita v Betelu v Angliji.
Nam lahko povesta, kaj delata v Betelu,
v katerem oddelku služita?
Delam v pravnem oddelku
in posebnim polnočasnim služabnikom
pomagam pri pridobivanju vizuma.
Pri tej nalogi je zelo jasno, da Jehova vodi stvari.
Včasih so ti postopki zelo dolgi,
ampak on odstrani vse ovire.
Lepo. Kaj pa ti, Mark?
Delam v oddelku za stike z javnostmi.
Ena naših glavnih nalog je,
da točne informacije o Jehovovih pričah
posredujemo medijem,
javnim uslužbencem in akademikom.
O, to pa mora biti zahtevno.
Ja, iskreno rečeno me je bilo te naloge kar groza.
In enkrat se spomnim,
da zaradi strahu nisem mogel spati.
Šel sem v dnevno sobo
in odprl 2. Mojzesovo, 3. in 4. poglavje.
Tam Mojzes govori s faraonom, ki je bil visok uradnik,
torej je bil na nek način dodeljen
v oddelek za stike z javnostmi.
Ampak vsakič, ko je Mojzesa skrbelo,
da je nesposoben,
mu je Jehova zagotovil,
da lahko postane kar koli bo treba,
da uspešno opravi nalogo.
In to smo v oddelku neštetokrat doživeli.
Vsakič, ko se nam je zdelo,
da naloga presega naše znanje in izkušnje,
je Jehova za to nadoknadil.
To mi je okrepilo vero.
Lepo je videti, kako vaju Jehova uporablja.
To tudi nam zelo okrepi vero.
Neverjetno je, kje sta bila nekoč in kje sta danes.
Kaj sta se vidva iz tega naučila o Jehovu?
Naučila sem se, da je Jehova zelo potrpežljiv.
Videl je, da si želim vznemirljivo življenje
in da se rada učim.
In najprej sem živela po svoje.
To mi je sicer prineslo nekaj zadovoljstva,
ampak ko sem začela živeti po Jehovovo,
sem si pridobila lepe lastnosti.
Moje življenje ni niti približno dolgočasno.
Naučila sem se novih veščin,
opravljam vznemirljive naloge,
ki jih drugače sploh ne bi,
če bi živela po svoje.
Hvaležna sem Jehovu, da ni obupal nad mano,
ampak mi je pokazal, kako srečen si,
če mu služiš s celim srcem.
Kaj pa ti, Mark?
Naučil sem se, da je Jehova zelo usmiljen.
Zdaj mi je jasno, da takrat nisem prosil za pomoč,
ki bi jo potreboval, ker me je bilo strah.
Nisem razumel,
kako Jehova gleda na ljudi, kot sem bil jaz.
A lahko preberem eno vrstico,
ki mi jo je takrat pokazal dober prijatelj? -Seveda.
Pokazal mi je Izaija 28:24–29.
Prebral bom samo začetek 24. vrstice. Tu piše:
»Ali orač orje ves dan, preden poseje seme?«
Tukaj opisuje kmeta, ki ne orje kar naprej
oziroma brez prestanka.
Pomemben mu je pridelek, ki mu bo prinesel veselje,
ko ga bo nazadnje pojedel.
Podobno se Jehova pri meni ni osredotočal na to,
da me kaznuje.
Z mano je ravnal tako, da sem imel spet čisto vest
in sem mu lahko s polno paro veselo služil.
Zdaj sva res srečna,
ko Jehovu služiva z nerazdeljenim srcem.
Hvala, da si delil z nami te misli.
Spomnila sem se še ene vrstice,
ki smo jo obravnavali v šoli med poukom,
in to je Hebrejcem 9:14.
Tam piše, da lahko opravljamo sveto službo Jehovu
za tem, ko smo očistili svojo vest.
In to sva res izkusila.
Iz tega se naučimo,
da nas pretekle napake ne smejo ohromiti.
Za Jehova je pomembno,
da mu še naprej služimo,
in vidva sta to naredila.
Očitno je, da vaju Jehova blagoslavlja.
Hvala, da sta nam povedala svojo zgodbo.
Naslednja gostja prihaja iz vzhodnoafriške podružnice.
To je sestra Wanjiku Waichigo.
Sestra Wanjiku, ti si iz Kenije, a ne?
Rekli so mi, da te bratje in sestre tam kličejo Sheko.
Tudi ti me lahko tako kličeš. -Okej, Sheko.
Povej nam več o sebi.
Ko sem bila majhna, je mama spoznala resnico
in nas vzgajala v tem.
Moj oče, ki ni Priča,
nas je spodbujal, da si pridobimo dobro izobrazbo.
Želela sem postati odvetnica.
Odvetnica? -Ja. -Okej.
Hotela sem se boriti za šibkejše in za njihove pravice.
To sem si želela od malih nog.
Študij prava ti je verjetno vzel veliko časa in energije.
Kako je to vplivalo na tvojo duhovnost?
Ko sem študirala, sem se osredotočala
predvsem na izpite in na to,
da si zgradim kariero.
Nisem imela dobrega odnosa z Jehovom, žal.
Kako pa se je to spremenilo?
Ko sem diplomirala, sem se preselila v hišo,
ki je bila slučajno ravno zraven kraljestvene dvorane.
Enkrat ko sem se vračala iz službe,
sem hodila domov zelo utrujena
in videla sem skupino Prič,
ki so veselo hodili proti dvorani.
Rekla sem si: »Morala bi biti tam z njimi.
Tako sem bila vzgojena.«
Naslednji shod sem tudi jaz šla v dvorano.
Lahko bi rekli, da si sledila množici ... -Tako je.
... ampak v tem primeru je bilo to dobro.
In kako si se počutila, ko si bila spet v dvorani
skupaj z brati in sestrami?
Bratje in sestre v tej občini so bili tako prisrčni,
polni ljubezni. Sprejeli so me.
Počutila sem se, da sem končno doma.
Zelo sem jim hvaležna.
To je lepo slišati. Ampak mislim, da vse nas zanima,
kako si začela polnočasno služiti Jehovu?
Postavila sem si za cilj,
da Sveto pismo preberem v enem letu.
Odločila sem se, da bo to moj projekt.
Zelo zgodaj sem vstajala.
Naložila sem si Watchtowerjevo knjižnico.
Vsak dan sem prebrala odlomek,
odlomek iz Svetega pisma,
potem pa sem te vrstice raziskala.
To sem delala celo leto in potem še naprej.
To pa je bil projekt pa pol! -Ja.
Ampak to ni bilo vse. A nam lahko poveš,
kaj še ti je pomagalo?
Imela sem navado oznanjevati z različnimi pionirji
in ena od njih je bila moja dobra prijateljica.
Vedno znova je govorila, da moram začeti pionirati.
Ampak takrat sem delala polni delovni čas
in zdelo se mi je, da pioniranje ne pride v poštev.
A pa ni odnehala? -Ni me pustila pri miru.
Sčasoma sem res začela pionirati
in obiskala sem tudi pionirsko šolo.
To je slika iz šole.
Aha, vidimo, da imaš učbenik za pionirsko šolo.
Kdo pa je to s tabo?
To je ta sestra, ki me ni pustila pri miru,
ki je vztrajala, naj začnem pionirati.
Ona je bila v šoli že drugič in bili sva sošolki.
Očitno se je njena vztrajnost splačala.
Res je, ta šola je bila darilo od Jehova.
In ostali sta prijateljici. -Ja.
Tako je.
Kasneje si začela sodelovati z Betelom,
zdaj pa polnočasno služiš tam.
V katerem oddelku delaš?
V pravnem oddelku.
Ti si torej imela službo na področju prava,
zdaj pa to delo opravljaš za Jehova,
za njegovo organizacijo.
Kaj bi rekla, a je kakšna razlika,
ko to delo opravljaš za Jehova ali za ta svet?
To je kot noč in dan.
V tem svetu se gre predvsem za denar in za to,
da se povzpneš čim višje.
Ko delaš za Jehova, pa se boriš za brate in sestre.
Tudi če jih ne poznaš, jih imaš rad.
Ko jih spoznaš, pa jih imaš še raje.
Pa tudi vera ti daje moč,
čutiš posebno zadovoljstvo, ker veš, da delaš za Jehova.
Ni primerjave.
Hvala, Sheko, da si nam povedala svojo zgodbo
in hvala za vse, kar si naredila in še delaš za Jehova.
Pravzaprav, najlepša hvala vsem trem.
Lepo je bilo slišati, kako vas je Jehova oblikoval.
Zelo cenimo, da ste z nami delili svojo zgodbo.
Naš naslednji gost pa je iz Dominikanske republike.
To je brat Tito Abreu.
Dobrodošel, Tito! -Hvala.
Povej nam, si odrasel v resnici?
Moja mama je Jehovova priča, oče pa ni,
ampak tudi on me podpira,
ker je videl, kako mi resnica koristi v življenju.
Moja mama ima zelo rada Jehova in oznanjevanje
in tako nas je vzgajala.
In brez obotavljanja sem si za cilj postavil pioniranje
in leta 2010 sem šel v Strežnospopolnjevalno šolo.
Zanimivo. -Ja.
Kam pa si bil dodeljen po šoli?
Kot posebni pionir sem bil dodeljen v srednji del otoka.
Tam mi je bilo zelo všeč.
Lahko ti pokažem sliko. -O, lepo.
Na sliki sva jaz in José sredi džungle.
Zdaj je José posebni pionir,
takrat pa je bil še nekrščen oznanjevalec.
Tudi tukaj srednje džungle
smo oznanjevali in iskali gluhe.
V tej hiški, ki jo vidiš tam za nama,
sva spoznala družino,
kjer sta starša govorila haitijsko kreolščino,
nekaj otrok je govorilo špansko,
najmlajši pa sploh ni govoril,
ampak je znal znakovni jezik.
Tako sva v tej hiši oznanjevala v kar treh jezikih!
In ti znaš znakovni jezik?
Ja, moja sestra je gluha,
zato se je cela družina naučila znakovnega jezika.
Kako si se lotil te naloge? Kje si začel?
Si kar šel po hišah in iskal gluhe?
Povej nam več o tem.
Z lokalnimi brati in sestrami smo se lotili iskanja
in začeli smo s tremi lokacijami.
Najprej smo šli na policijsko postajo,
v vojaško bazo in potem še k županji.
Haha, začel si pri vrhu. -Res je.
In kako je šlo? -V bistvu zelo dobro.
Jehovove priče so v tem mestu že imele dober sloves
zaradi svojega lepega vedenja.
Potem pa so videli, da želimo pomagati tudi gluhim.
In to jim je bilo všeč.
In med obiskom županje
sem pravzaprav srečal tri gluhe ljudi,
ki so bili tam zaposleni.
Vsi trije so se zanimali za resnico.
Torej pri županji si našel tri tečaje. -Ja.
Vau! Povej nam več o tem.
En par je zelo lepo napredoval.
Sicer nista bila poročena,
ampak ko sta boljše spoznala Jehova
in mu želela ugajati,
sta se odločila, da se poročita.
Res sta se zbližala z Jehovom
in tudi drugim gluhim sta začela pomagati,
da ga boljše spoznajo.
To pa je spodbudno!
Očitno je,
da Jehova blagoslavlja oznanjevanje
v znakovnem jeziku.
To pa še ni vse!
Tudi v španščini in drugih jezikih delo lepo napreduje.
Glede tega imamo tudi en video. -Ja.
Pa predlagam, da si ga kar pogledamo.
Sem zelo radoveden.
Na otoku Hispaniola sta dve državi:
Dominikanska republika in Haiti.
Skupno pa jima je to,
da tam živijo Božji zvesti služabniki z močno vero.
V Dominikanski republiki goreče oznanjujejo
tudi v haitijski kreolščini.
Veliko ljudi se s Haitija preseli sem,
ker imajo tam ogromno težav
in si želijo boljše življenje.
Ni jim lahko.
Čeprav Haitijci verjamejo, da Bog obstaja,
mislijo, da je pozabil na njih.
To je res žalostno.
Ampak skušamo jim pomagati.
Do njih smo sočutni, pogovarjamo se z njimi,
jih poslušamo.
In na naslednjem obisku
jim iz Svetega pisma pokažemo, da Bogu ni vseeno,
da se zanima za njih in jim ponuja čudovito upanje.
Ljudje res potrebujejo tolažbo.
Ko pridemo k ljudem domov,
nas vedno sprejmejo z velikim nasmeškom
in potem nas povabijo v hišo.
Pri vsaki hiši se zadržimo kar dolgo,
zato tudi če oznanjuješ dve ali tri ure,
ne potrkaš ravno na veliko vrat.
Sploh ni težko začeti pogovora in oznanjevati.
Ljudje ti tako rekoč na pladnju
ponudijo temo za pogovor.
Dovolj je, da jih vprašaš:
»Kako ste? Kako je vaša družina?«
In potem jim lahko povemo več o Jehovu in resnici.
Ko ljudje spoznavajo to, kar Sveto pismo uči,
začnejo delati spremembe, malo po malo.
Ko to vidiš ...
ti srce napolni s takim veseljem,
ki se ga ne da opisati!
Enkrat sva na oznanjevanju po hišah
srečala žensko, ki je zelo trpela.
Samo nekaj dni po porodu
je izgubila svojega edinega otroka.
Presenečena je bila, ko je ugotovila,
da za njeno trpljenje ni kriv Bog!
Jehovu je bila zelo hvaležna,
da ji je odkril resnico in jo rešil teme.
Rekla je, da mu želi to povrniti tako,
da mu služi.
Danes je naša sestra in zelo jo imamo radi.
Zdaj je veliko bolj vesela in nasmejana,
njeno življenje pa ima smisel.
Ko na lastne oči vidiš, da se je učenec krstil,
občutiš neizmerno veselje.
Sodelovati z Jehovom pri tem,
ko nekomu pomagaš do krsta
– to je največja čast, ki jo lahko ima človek!
V naši občini je bilo samo približno 30 oznanjevalcev,
ampak na shodih je bilo okoli 70 prisotnih,
spominsko slovesnost pa ponavadi obišče
več kot 300 ljudi.
Vsakič, ko grem na oznanjevanje, mi je jasno,
zakaj je Jehova tako potrpežljiv.
Dela je še ogromno.
Ljudje po vsej državi
so pripravljeni prisluhniti dobri novici.
Kot je rekel Jezus v 4. poglavju Janezovega evangelija,
so tukaj »polja […] zrela za žetev«,
delavci pa so zelo veseli,
da lahko sodelujejo pri tem pomembnem delu,
ki se opravlja po vsem svetu.
Čudovito je videti, kako Jehova pomaga ljudem,
da ga spoznajo, se zbližajo z njim in mu začnejo služiti.
Kako pa je z Betelom? Kaj točno tam delaš?
Delam v oddelku za zdravstveno oskrbo.
Ta oddelek pomaga posebnim polnočasnim služabnikom,
na primer misijonarjem, posebnim pionirjem,
okrajnim nadzornikom,
ki služijo v Dominikanski republiki.
Ker pa so bratje in sestre na Haitiju
v zelo težkih okoliščinah,
naš oddelek pomaga tudi njim.
Vau! Torej posebni polnočasni služabniki
pridejo s Haitija v Dominikansko republiko na zdravljenje.
Nam lahko to malo opišeš?
Ti bratje in sestre imajo zelo zahtevne naloge,
zato najprej poskrbimo,
da se sprostijo in pri nas uživajo,
potem pa uredimo,
da dobijo potrebno zdravstveno oskrbo.
Vedno znova občudujemo,
kakšno stališče imajo v teh težkih okoliščinah.
Spomnim se primera,
ko sta zakonca izvedela za hude zdravstvene težave.
Ko smo jima povedali podrobnosti
in kakšno zdravljenje ju čaka,
sta najprej vprašala:
»Lahko to uredimo čim prej?«
Zdravnik ju je vprašal: »Zakaj pa?«
Odgovorila sta: »Najini prijatelji,
najini bratje in sestre na Haitiju,
naju potrebujejo in želiva jim stati ob strani.
Če lahko s tem čimprej opravimo,
se bova lahko vrnila nazaj na Haiti
in z njimi oznanjevala.«
Res neverjetno! Nista razmišljala o svojih okoliščinah,
ampak sta bila v mislih z brati in sestrami.
Pokazala sta nesebično ljubezen.
Hvala za ta primer.
Čeprav služiš v Dominikanski republiki,
je očitno, da si povezan s Haitijem.
In tudi tukaj v Gileadu je bilo tako.
A ni s Haitija tudi tvoj cimer? -Ja, res je.
Ga povabimo sem? -Pa dajmo!
Pridružil se nam bo Francklin Aimé
iz haitijske podružnice.
Francklin, veseli smo, da si danes z nami. -Hvala.
Tudi tebe bi vprašali: si odrasel v resnici?
Ja. Moja mama, ki je bila samohranilka,
nas je vzgajala v resnici
– mene, dva brata in dve sestri.
Ko sem bil majhen, sem občudoval mamino vero
in to, kako je marljivo delala.
Tudi ko smo bili v takšnem pomanjkanju,
da ni vedela, kaj bo naslednji dan dala na mizo,
se je vedno zanašala na Jehova.
Večkrat sem jo videl, kako moli
in stvari prepusti v njegove roke.
Jehova pa je vsakič poskrbel za nas.
Njen zgled mi je pomagal,
da sem tudi jaz začel na Jehova gledati
kot na resnično osebo.
Ja, dobri zgledi imajo veliko moč.
Kako še te je Jehova šolal?
Leta 2010 sem šel v Strežnospopolnjevalno šolo.
A ni to isto leto, ko si ti, Tito, šel v šolo?
Isto leto, ampak na drugem koncu otoka.
Pa še nekaj. V bistvu sva se tudi krstila na isti vikend.
Na isti vikend? -Leta ‘97.
Res? Ista zgodba, samo na različnih koncih otoka. -Ja.
Ampak januarja 2010 je bil na Haitiju močan potres.
Posledice so bile katastrofalne.
Veliko ljudi je umrlo.
Kako je to vplivalo na šolo?
Zaradi potresa smo imeli malo drugačen urnik.
Dopoldan je pouk potekal normalno,
ob popoldnevih pa smo pomagali tistim,
ki jih je prizadel potres.
Rad bi ti pokazal eno sliko.
Aha, kdo pa je to na sliki?
Na sliki so moji sošolci.
Popoldan s tovornjaka razkladajo škatle
z različnimi potrebščinami za brate in sestre.
Lahko bi rekli, da ste se zjutraj v razredu učili o Jezusu,
popoldan pa ste posnemali njegov zgled.
Res je. -Lepo. Kam pa si bil dodeljen po šoli?
Dodeljen sem bil v eno majhno mesto kot posebni pionir.
Tam sem užival, ker sem lahko opazoval,
kako Jehova blagoslavlja delo.
In imel sem to čast,
da nekaterim pomagam začeti služiti Jehovu.
Očitno je,
da se Haitijci pozitivno odzivajo na dobro novico.
Kaj pa, ko so izbruhnili državljanski nemiri?
Kljub nemirom bratje in sestre na Haitiju
še naprej goreče oznanjujejo.
Nekateri so pobegnili iz države,
zato se je skupno število oznanjevalcev
v preteklih letih nekoliko zmanjšalo.
Ampak kar se tiče oznanjevanja, številke rastejo.
Na primer ... svetopisemski tečaji.
Leta 2024 smo zabeležili 18-odstotni porast
po številu svetopisemskih tečajev glede na leto 2021.
Število pomožnih pionirjev je štirikrat večje.
In krstilo se je enkrat več ljudi.
Iz tega je jasno,
da Jehova blagoslavlja oznanjevanje kljub izzivom.
To pa je res lepo.
Omenil si, da se nemiri
v zadnjih letih samo še stopnjujejo.
To sigurno ni lahko.
Kako vse to vpliva na brate in sestre?
Veliko bratov in sester
je moralo večkrat zbežati od doma.
Včasih jim je uspelo vzeti vsaj nahrbtnik,
včasih pa čisto nič.
Pobegnejo na neko območje,
čez nekaj tednov ali mesecev pa morajo spet zbežati.
Kljub takšnim težkim okoliščinam
ostanejo mirni, celo veseli.
To je izjemno!
Naj povem primer iz začetka leta.
Kakih 300 bratov in sester,
ki so živeli blizu glavnega mesta,
je moralo zbežati v naslednje večje mesto.
In v tistem tednu je Betel organiziral,
da sta dva člana podružničnega odbora
prišla spodbuditi brate in sestre.
Organiziran je bil poseben shod.
Lahko ti pokažem sliko.
Povej nam kaj več.
To je slika s tega shoda.
Vidimo brate in sestre, ki so lepo oblečeni.
Člani podružničnega odbora so bili presenečeni,
ker je bil tako dober odziv.
Kraljestvena dvorana je bila polna
teh bratov in sester, ki so pravkar pribežali.
Bili so nasmejani in pripravljeni častiti Jehova.
Kakšen zgled! Ti bratje bežijo, da bi si rešili življenje,
pa so vseeno prišli v kraljestveno dvorano na shod.
Jasno je, da njihova moč izvira od Jehova.
Imamo videoposnetek,
ki pokaže kako Jehova skrbi za Haitijce.
Okrajni nadzornik bo med drugim povedal,
kako jih Jehova po svoji organizaciji usmerja.
Pa poglejmo!
Na zahodni strani otoka Hispaniola leži Haiti.
Jehovovi služabniki
se tukaj soočajo s težkimi okoliščinami.
Kljub temu so pogumni, ponižni in zaupajo Jehovu.
Njihov čudovit zgled je v veliko spodbudo.
Pandemija se je končala.
Pripravljali smo se, da bomo imeli prvi okrajni zbor,
ki bo končno spet potekal v živo.
Po državi so divjali
državljanski nemiri.
Zato so bratje morali pokazati pogum,
da bi kljub nemirom prišli v zborsko dvorano.
Ampak niso dovolili, da jih to ovira.
Ogromno bratov in sester je prišlo na zbor.
In vladalo je zelo veselo vzdušje, bili so navdušeni!
Prisrčno so se objemali
in veliko jim je pomenilo, da so lahko spet skupaj,
da se lahko spodbujajo in krepijo.
To jim je res ogrelo srce.
Zbor je bil pravi duhovni praznik.
Govori so bili ravno to, kar smo potrebovali.
Dali so nam moč,
da smo lahko zdržali vse težke preizkušnje.
Po tem zboru zaradi nemirov
dve leti nismo mogli imeti
okrajnih zborov v živo v zborski dvorani.
To je bil zadnji takšen dogodek.
Zelo vesel sem,
ko vidim, da so si bratje in sestre blizu z Jehovom
in mu ostajajo zvesti.
Starešine so ponižni in hitro upoštevajo navodila,
ki jih dobijo od organizacije.
Nič ne čakajo.
Ko dobijo navodila,
se zelo potrudijo, da jih takoj upoštevajo,
še posebej, ko se gre za brate in sestre,
ki doživljajo težave zaradi nasilja.
Ko pogledaš po občini, vidiš,
da se imajo res iskreno radi.
Te ljubezni niso nikoli izgubili.
Podpirajo drug drugega.
Duhovno so močni.
Čeprav se spoprijemajo z velikimi težavami,
je njihovo prijateljstvo z Jehovom vedno močnejše.
Pridobili so si še več zaupanja v Jehova.
In še bolj so odločeni, da bodo upoštevali navodila,
ki jih dobijo od Jehovove organizacije.
Njihova zdržljivost je izjemna.
Z ženo sva se iz tega veliko naučila.
Najboljše je,
da dovolimo, da je Jehova tisti, ki nas usmerja.
Lahko mu zaupamo, da nas ne bo nikoli zapustil.
Nikoli nas ne bo pustil na cedilu.
Zato smo prepričani,
da lahko tudi v najtežjih situacijah
računamo na Jehova.
V obeh državah na tem otoku je polno zgodb o zvestobi.
Te zgodbe nas spomnijo,
da Jehova nikoli ne zapusti svojih služabnikov,
ampak jim pomaga z veseljem zdržati vsako preizkušnjo.
Zelo ganljivo.
Bratje in sestre doživljajo zelo težke čase.
Ampak kot piše v Kološanom 1:11,
kažejo zdržljivost in veselje.
To je dokaz, da imajo svetega duha.
Jehova jih podpira in jim daje moč, da vztrajajo.
Hvala vama, Tito in Francklin,
za lep zgled in za ljubezen,
ki jo kažeta bratom in sestram
v Dominikanski republiki in na Haitiju.
Slišali smo pet doživetij.
Vsa ta doživetja pa imajo nekaj skupnega:
so zgodba o Jehovu.
Videli smo, kako je svojim služabnikom dal moč,
da so lahko premagali kakršno koli preizkušnjo.
Slišali smo,
kako ljudi pritegne k sebi s pomočjo oznanjevanja.
Poleg tega je ljubeč, potrpežljiv in usmiljen Lončar,
ki svoje služabnike oblikuje,
da mu lahko še boljše služijo.
Res je, da smo vsi nepopolna glina
in imamo različne omejitve.
Ampak če pustimo, da nas Jehova oblikuje,
lahko postanemo, kar koli je treba,
da izpolnimo njegov namen.
Kako pa je s tabo?
V kaj te bo Jehova oblikoval?
Se že veselimo naslednje epizode Naše zgodbe.
Zahvaljujemo se ti, Joel, in vsem ostalim,
ki ste sodelovali pri tem odličnem programu.
Res smo uživali.
Zdaj pa gremo naprej z našim programom.
Uživali bomo lahko v osrednjem govoru tega programa.
Imel ga bo brat Jody Jedele,
ki služi kot član Vodstvenega organa.
Njegov naslov ima samo tri besede:
»Pridobivajte si naklonjenost«.
Brat Jedele.
Dragi učenci, ki boste kmalu diplomirali.
Vem, da ste zelo hvaležni za čisto vse,
kar ste dobili tu v šoli Gilead.
Z besedami je nemogoče opisati,
kako zelo cenite to,
da ste se lahko poglobili v Sveto pismo
in Jehova še bolj spoznali in ga vzljubili.
Zelo smo uživali, ko ste nam povedali,
da vam je bilo všeč.
Podpiral vas je oddelek za teokratične šole
in vaši učitelji so vam z veseljem pomagali.
Za vas so skrbeli betelski oddelki,
poleg tega pa vam je med tem šolanjem
ogromno bratov in sester stalo ob strani.
Zakaj so to delali?
Zakaj so vam pomagali?
Ker vas imajo radi.
Želeli so, da bi vam šola Gilead
kar najbolj koristila.
Res vam je bilo veliko zaupano.
Zakaj?
Da bi lahko krepili in utrjevali druge.
Satanu ni všeč,
da nas že več kot devet milijonov
uživa v duhovnem raju
– vsak teden pa se nam jih pridruži na tisoče
– in želimo si, da bi jih še več prišlo
in uživalo v duhovnem raju.
Med to šolo so drugi krepili in utrjevali vas
in vam pomagali,
da je vaš odnos z Jehovom še močnejši,
zato da lahko zdaj vi z vsem, kar ste se naučili,
na svoji dodelitvi krepite in utrjujete druge.
Kako vam lahko uspe?
Delajte to, kar se trudimo delati vsi.
Vsak dan se pri svojih nalogah in opravkih
trudimo posnemati našega Očeta, Jehova.
To ste delali že pred šolo Gilead.
Zdaj, ko jo zapuščate,
pa si boste v tem še bolj prizadevali.
Torej, kako ste lahko pri tem uspešni?
Pogledali bomo, kako lahko krepite in utrjujete druge,
in nekaj praktičnih primerov.
Najprej odprimo knjigo Pregovori,
13. poglavje, preberimo prvi del 15. vrstice.
Tu piše:
»Človek, ki ima dober uvid,
si pridobi naklonjenost.«
Kaj ta vrstica pomeni?
Poglejmo si jo malo pobližje.
Kot kristjani si seveda
želimo pridobiti naklonjenost drugih,
ampak najpomembnejše nam je,
da si pridobimo Jehovovo naklonjenost,
njegov blagoslov.
In Jehova jo z veseljem izkaže.
Išče priložnosti, da bi svojo naklonjenost
izkazal svojim učencem.
No, učencem – svojim služabnikom.
In to ste že izkusili, še preden ste prišli v Gilead.
Vsi ste znani kot duhovni ljudje,
ki imate Jehovovo naklonjenost.
Zdaj boste zapustili Gilead
in želimo, da še naprej kažete uvid,
zato da si boste še naprej pridobivali naklonjenost.
Kaj glede na Sveto pismo pomeni,
da kažemo uvid?
Nek priročnik pravi, da v izvirnem jeziku izraz,
ki se prevaja z »dober uvid«,
»opisuje zmožnost preudarjanja, dobre presoje
in ustvarjanja modrega mnenja«.
Drugje pa piše,
da je uvid »zmožnost stvari videti globlje«
in »videti tisto, kar ni očitno«.
Nanaša se na »inteligentno poznavanje razlogov«.
Gre za »spoznanje, ki osebi omogoča ravnati modro
in doseči uspeh«.
To se sliši zelo smiselno.
Vsi se strinjamo, da potrebujemo dobro presojo
in da moramo videti globlje.
Ideja o tem, da kažemo uvid,
torej ne zveni kot huda znanost.
Zakaj nas potem ta pregovor spomni na to?
Zato, ker v praksi ni enostavno kazati uvida.
Opravka imamo z različnimi ljudmi
in znajdemo se v različnih situacijah.
Poleg tega smo vsi nepopolni
in imamo različna mnenja,
prihajamo iz različnih okolij in kultur
in pri svojih dodelitvah sodelujemo z oddelki,
ki imajo malo drugačne prioritete kot mi.
Poleg vsega tega
pa ste mogoče tisto noč vi ali druga oseba slabo spali.
No, in potem ...
ni enostavno kazati uvida.
Razmislimo o primeru Mojzesa.
Bil je zvest in duhoven človek.
Na splošno rečeno mu je bil Jehova naklonjen.
Ampak a je bilo Jehovu všeč,
kako je rešil zadevo,
ko so Izraelci potrebovali vodo
pri Meribi v Kadešu?
Ni mu bilo lahko, bil je pod pritiskom
in ko je udaril skalo, je pritekla voda.
Žal ob tej priložnosti ni pokazal uvida.
Jehovu ni izkazal slave.
Z ljudmi ni pravilno ravnal.
Ni jih krepil in utrjeval.
To poročilo tudi dobro pokaže,
da, čeprav smo si
– na splošno gledano – pridobili Jehovovo naklonjenost,
to ne pomeni, da je Jehovu všeč,
kako ravnamo v neki specifični zadevi.
Mojzes ni izgubil naloge.
Še naprej je bil voditelj ljudstva.
Bil pa je discipliniran.
Ker ni pokazal uvida,
ni dobil naslednje naloge.
Nujno je torej, da kažemo uvid,
in to še posebej, ko nam je to težko.
Kaj je prvi korak do uvida?
Odprimo Sveto pismo pri 32. psalmu.
8. vrstica.
Psalm 32:8.
Tukaj Jehova govori:
»Dal ti bom uvid in te usmeril na pravo pot.
Svetoval ti bom in bedel nad teboj.«
Torej, najprej moramo priznati,
da je Jehova tisti, ki je vir uvida.
On nas uči.
To dela po svoji Besedi – Svetem pismu,
po svetem duhu, organizaciji
in naših sovernikih.
Šele ko svoje razmišljanje in poglede
uskladimo z Jehovovim načinom razmišljanja,
lahko problem uspešno rešimo.
Posnemati želimo njegove lastnosti in ravnanje.
To že delate.
V življenju ste že izkusili Jehovovo naklonjenost,
zato si jo še naprej pridobivajte.
Še naprej kažite uvid
in potem boste krepili
in utrjevali brate in sestre.
Poglejmo si zdaj nekaj primerov.
Bodimo pozorni,
katere lastnosti rabimo, da bi kazali uvid
in si pridobili Jehovovo naklonjenost.
Konec koncev želimo pomagati
bratom in sestram v občini.
Želimo jih krepiti.
Za vas bratje: recimo, da kot starešina opaziš,
da sestra shodov ne obiskuje redno.
Seveda hočeš pomagati.
Še z enim bratom se dogovorita za pastirski obisk.
Na obisku ji poveš, kako zelo jo soverniki pogrešajo,
prebereš ji vrstice o pomembnosti shodov
in z njo moliš.
Nič ni bilo narobe, da si jo obiskal,
in misli so bile dobre.
Ampak, a si pokazal uvid?
No, niti ne.
Imel si dobre namene.
Ampak kje je manjkal uvid?
Nisi si vzel časa, da bi ugotovil,
da ji njen mož ne dovoli uporabiti avta za obisk shoda.
Vse, kar rabi, je prevoz.
Ampak ker živi 20 minut stran od dvorane,
noče obremenjevati drugih, zato nič ne reče.
Se spomnimo definicije »uvida«?
Da bi ga lahko kazali,
moramo »poznati razloge«
in šele potem »ukrepati«.
Ta sestra ni rabila nasveta glede shodov,
ampak spodbudo,
naj na sebe ne gleda kot na breme.
Morala je slišati, da je okej, če prosi za prevoz,
in da jo bodo bratje z veseljem peljali.
Mogoče bi si po takem obisku mislili,
da smo ji dobro svetovali.
Ampak sestra še vedno rabi prevoz.
Samo da smo jo zdaj še potrli.
Smo jo res okrepili?
Manjkal nam je uvid.
Kaj bi lahko pomagalo
odkriti pravi razlog za težavo?
Osebno zanimanje in malo več poslušanja.
Vzeti si moramo čas, osebi prisluhniti
in ugotoviti, v čem je res težava.
Tako bomo pokazali uvid.
Kaj pa sestre?
A vse to, kar smo zdaj govorili,
velja samo za brate?
Niti približno.
Sestre imajo zelo pomembno vlogo
pri krepitvi in utrjevanju občine.
Polovica oziroma še več kot pol oznanjevalcev je sester.
To je velika skupina, ki ji lahko pomagate.
In včasih lahko dosežete več kot bratje.
Odprimo pismo Titu,
2. poglavje,
3. vrstica.
Tu piše:
»Tudi starejše ženske naj se vedejo tako,
da bo to v čast Bogu.«
Torej, vse ve, drage sestre, ste duhovne osebe,
ki spoštujete Jehova in njegovo organizacijo.
In rad bi poudaril,
da za nobeno od vas ne pravim, da je starejša.
Vsi vejo, da ni lepo govoriti o starosti sester.
Ampak na svoji dodelitvi
in v svoji občini boste našle sestre,
ki so mlajše od vas.
Kako pomagati? 4. vrstica:
»Tako bodo [gre za sestre]
lahko mlajšim ženskam svetovale.«
Ste opazile?
Kot duhovne ženske lahko pomagate krepiti
in utrjevati mlajše sestre v občini.
Še en primer.
Gre za mlajšo sestro.
Živi doma pri starših, ki pa niso Priče.
Je zelo pridna sestra.
Njena oblačila sicer ne izstopajo hudo,
ampak včasih pa niso ravno primerna za kristjanko.
Kaj smo rekli o uvidu?
Zajema to, da »vidimo dlje od tega,
kar je očitno«.
Sestre so se za njo osebno zanimale
in ugotovile, da nima veliko denarja.
Njena starša, ki nista v resnici,
pa ji nista hotela kupiti
novih oblačil za shode in oznanjevanje.
A torej res rabi nasvet?
Nekaj sester je zbralo denar
in jo peljalo nakupovat.
Tu se ne naučimo, da je nakupovanje dokaz,
da imamo duhovni uvid.
No, tokrat je bilo dokaz uvida.
V obeh primerih bi lahko najprej pomislili,
da oseba potrebuje nasvet
glede obiskovanja shodov ali oblačenja in urejanja.
Ampak če se poglobimo in najdemo razloge,
pokažemo, da imamo uvid
in problem uspešno rešimo.
Mimogrede, prvo sestro so več desetletij vozili na shode.
Sčasoma jo je mož začel podpirati
in se zanimati za resnico.
Družinski člani mlajše sestre pa so postali Priče.
Kaj se torej naučimo?
Če si vzamemo čas, pokažemo uvid
in se osebno zanimamo za brate in sestre,
nam bo Jehova naklonjen.
Poglejmo še eno področje,
kjer je včasih težko kazati uvid.
Gre za to, kako gledamo na svoje delo.
Včasih smo tako osredotočeni na to, kar mi delamo,
da malo pozabimo, kako to vpliva na druge.
Vsi si v svojih oddelkih zelo prizadevamo,
da bi dobro opravili delo.
To je del čaščenja.
Ni nam vseeno
in to je dobro.
Ampak včasih je dobro,
da stopimo korak nazaj in pogledamo širšo sliko,
kako je naše delo povezano z Gospodovim delom.
Spet se spomnimo definicije »uvida«.
Pri uvidu razmišljamo s pomočjo
»zapletenega urejanja misli«.
Tako si pridobimo znanje, ki nam omogoča,
da se modro odločamo.
Mogoče zveni komplicirano
– »zapleteno urejanje misli«.
Ampak »od vsakega, ki mu je bilo mnogo dano,
se bo tudi mnogo zahtevalo«.
To pomeni, da za to, da smo uspešni, ni dovolj,
da opravimo samo svoje delo.
Seveda ga moramo opraviti.
Ampak da bi bili zares uspešni,
moramo pomagati tudi drugim bratom in sestram
oziroma oddelkom.
In tako jih bomo krepili in utrjevali.
Ko se znajdemo v zapleteni situaciji,
razmislimo in pokažimo uvid.
Dobro sodelujmo z drugimi
in tako bomo opravili delo.
Kaj nam bo pomagalo kazati uvid
in sodelovati z brati in sestrami?
Poiščimo, prosim, skupaj pismo Filipljanom,
2. poglavje.
Prebrali bomo vrstici 3 in 4
– Filipljanom 2. poglavje, vrstici 3 in 4.
Tu piše:
»Ne bodite prepirljivi ali samoljubni,
ampak bodite ponižni
in na druge glejte kot na boljše od sebe.
Ne zanimajte se samo zase,
ampak tudi za druge.«
Ta vrstica govori o tem,
da se za druge zanimamo v duhovnem smislu.
In kaj nam lahko pomaga, da smo pri tem uspešni?
Ponižnost.
Zanimajmo se za njihovo delo.
Jehova nam tu govori,
da naj na njihovo delo
oziroma delo njihovega oddelka gledamo
kot na boljše od našega
oziroma kot na pomembnejše.
In enako bodo delali oni.
Za trenutek razmislimo o naslednjem:
Če za to, da mi opravimo svoje delo,
trpi drug oddelek,
a bo Jehova res zadovoljen z načinom,
kako smo to rešili?
Vse je Gospodovo delo.
Če torej oviramo delo drugih,
koga v resnici oviramo?
Streznjujoče.
Spomnimo se Mojzesa.
Rešil je problem, ampak Jehovu ni bil všeč način.
Kaj se naučimo?
Včasih mislimo, da je naše delo pomembnejše,
bolj zapleteno, bolj nujno,
medtem ko je delo drugih bolj preprosto
in zato morajo narediti, kar jih prosimo.
Če pa smo zares ponižni,
z drugimi dobro sodelujemo
in rešitve najdemo skupaj.
Omenili smo, da k »uvidu« spada dobra presoja.
Žal je dobra presoja
oziroma zdrava pamet danes redkost.
Ampak mi želimo biti drugačni.
To nam pomaga videti,
da dobra komunikacija
prepreči marsikateri nesporazum.
Predstavljaj si, da rabiš gasilni aparat.
Ko nekoga prosiš zanj,
ta ne ve, a ga samo hočeš zamenjati z novim
ali pa je dejansko kje zagorelo.
Zdrava pamet ti pove: reči mu, da gori,
pa ga boš dobil precej hitreje.
Ozadje je pomembno.
Z dobro komunikacijo tudi kažemo, da imamo uvid.
Če na delo drugih gledamo kot na pomembno
in na druge kot na boljše od sebe,
bomo uspešni.
In če upoštevamo še to, kar smo se naučili prej
– da si vzamemo čas in se osebno zanimamo
– imamo recept za dobro in uspešno sodelovanje.
Namesto da se sami odločimo
in potem upamo, da se drugi prilagodijo,
raje načrtujmo skupaj.
Tako bomo enotni.
Enotnost nas krepi.
Jehova je naklonjen tistim, ki sodelujejo.
Spomnimo se Psalma 133:1:
»Kako dobro in kako prijetno je,
ko [...] složno [prebivamo] skupaj!«
Še eno področje, kjer lahko pomagate, je:
prilagajanje na spremembe.
Spremeni se lahko, kje živimo, kje služimo,
lahko se spremeni dodelitev
ali način, kako nekaj delamo,
kakšno orodje in tehnologijo uporabljamo.
Vse to nas lahko vznemiri.
To je normalno.
Tudi vsi vi se prilagajate na nekatere spremembe.
Kako lahko potem utrjujete druge,
ko pride do sprememb?
Zdaj bi govoril vam, bratje.
Včasih boste sodelovali pri sprejemanju odločitev,
ki bodo drugim prinesle spremembe.
Teh odločitev ne sprejemajte na lahko.
Sigurno želite, da bodo všeč Jehovu.
Uvid vam bo pomagal krepiti druge,
ko pride do sprememb.
Kako to?
Odprimo Sveto pismo pri Izaijevi knjigi,
60. poglavje,
17. vrstica:
»Namesto bakra bom prinesel zlato,
namesto železa bom prinesel srebro,
namesto lesa baker in namesto kamenja železo.«
Zdaj pa poglejte:
»Za nadzornika ti bom postavil mir
in za upravitelja pravičnost.«
Vemo, kaj ta vrstica pomeni.
Jehova govori, da bo on povzročil spremembe,
in to se dogaja danes.
Zdi se, da se vsak teden kaj spremeni.
Jehova torej stoji za temi spremembami.
To je super.
Baker je dobra kovina, ampak zlato je boljša.
Zato nam je všeč, da jih Jehova povzroča.
Ampak te spremembe s sabo prinesejo nekaj
negotovosti.
In tudi to lahko premagamo.
Pomislite na morebitne spremembe.
Če nov tiskarski stroj
z manj ljudmi natisne več publikacij,
je očitno, da bo prišlo do sprememb.
Kako pa se tega lotimo?
Se spomnite, kaj piše o nadzornikih?
»Za nadzornika
ti bom postavil mir in za upravitelja pravičnost.«
To pomeni, da lahko vi, bratje, pomagate drugim,
da se prilagodijo.
Kaj pa vemo o pravičnosti in o tem,
kako Jehova gleda na svoje služabnike
in za njih skrbi?
Hebrejcem 6:10.
Torej Hebrejcem 6:10:
»Bog namreč ni nepravičen,
da bi pozabil vaše delo in ljubezen,
ki ste jo do njegovega imena pokazali s tem,
da ste pomagali sovernikom.«
Zanimiva misel!
Za Jehova bi bilo nepravično,
če bi pozabil posameznikovo delo.
Mi pa ravno spreminjamo, kako ta opravlja delo.
Zato nikoli ne pozabimo na ljudi,
ko izvajamo spremembe.
Da bi bili pravični,
je nujno, da takrat, ko pride do sprememb,
ko gremo iz bakra v zlato,
ne pozabimo na ljudi, s katerimi smo služili,
in na vse, kar so naredili.
Ko se to dogaja, pokažimo sočutje.
Kot nadzorniki si ne moremo nadeti plašnic
in se fokusirati samo na delo.
Da bi druge lahko krepili,
jih moramo poznati.
Kot nadzorniki se vprašajte:
Ali grem tudi iz pisarne
in se pogovarjam z brati in sestrami?
Jih vprašam o njihovi družini in o izzivih,
jih prosim za mnenje in predloge?
Ugotovili boste, da je nekaterim sprememba všeč,
drugim pa ne.
A veste, v katero skupino vsak spada
in kako mu pomagati?
To ne pomeni, da ne izpeljemo sprememb.
Jehova pravi, da bo prišlo do izboljšav.
Ampak ker on nikoli ne pozabi
njihovega dela in ljubezni,
tudi mi ne smemo pozabiti njihovega dela in ljubezni.
Pomagajmo jim, da se prilagodijo.
Tako si bomo pridobili Jehovovo naklonjenost.
Pri vsem tem pa lahko pomagajo tudi sestre.
Mogoče boste tudi ve doživele spremembe.
Če boste takrat ostale pozitivne,
boste s tem utrjevale druge.
In ko izveste za kakšno prilagoditev
in vidite, kaj bratje želijo doseči,
predlagajte, kako bi lahko to najboljše izpeljali.
To je samo nekaj področij, kjer nam uvid pomaga,
da si pridobimo Jehovovo naklonjenost
in tako utrjujemo druge.
Osebno se zanimajmo in poslušajmo.
Na delo drugih ponižno glejmo
kot na pomembnejše od našega.
Tako bomo ustvarili okolje, kjer vsi enotno sodelujejo.
In ne pozabimo podpirati sovernikov,
ko pride do sprememb.
Uvid nam pomaga, da uspešno služimo Jehovu,
in želimo, da ste vsi vi na svoji dodelitvi uspešni.
Jehova v teh zadnjih dneh dosega izjemne reči
in vsi imamo čast,
da našemu čudovitemu Bogu
služimo v prelepem duhovnem raju.
Želimo, da vsi ostanejo v tem raju
in da se nam jih pridruži še več.
Dragi učenci 158. razreda!
V šoli Gilead ste se zelo veliko naučili.
Prosimo, izkoristite priložnost, ki vam je bila dana,
tako da krepite in podpirate brate in sestre.
Radi vas imamo.
Prepričani smo,
da boste še naprej kazali uvid
in si pridobivali Jehovovo naklonjenost.
Sedaj pa nas čaka zelo spodbuden
in vznemirljiv del programa.
Verjetno ste opazili, da imamo na mizi kuverte.
In seveda v njih niso navadna pisma.
V teh kuvertah so diplome za naše drage učence
in takoj ko jih dobijo,
jih ne bomo več imenovali učenci.
Potem bodo diplomanti, diplomanti šole Gilead.
Vsak od njih se mi bo pridružil tukaj in prejel diplomo.
Pa začnimo.
David, izvoli.
Brat Abreu se bo vrnil v podružnico
v Dominikanski republiki.
Brat Aimé se bo vrnil v haitijsko podružnico.
In brat Alatorre
je bil dodeljen v podružnico v Združenih državah.
Brat in sestra Arencibia
se bosta vrnila v podružnico v Združenih državah.
Brat Arulappa je bil dodeljen v podružnico v Šrilanki.
Brat in sestra Barrett
se bosta vrnila v mikronezijsko podružnico.
Brat Bundavica se bo vrnil v hrvaško podružnico.
Brat in sestra Carrillo
se bosta vrnila v perujsko podružnico.
Brat in sestra Connell
se bosta vrnila v podružnico v Kongu Kinšasi.
Brat Dallmann se bo vrnil v srednjeevropsko podružnico.
Brat François je bil dodeljen v podružnico v Mozambiku.
Brat Gołąb se bo vrnil v poljsko podružnico.
Brat in sestra Gratrix
sta bila dodeljena v japonsko podružnico.
Brat in sestra Hadad
se bosta vrnila v paragvajsko podružnico.
Brat in sestra Iewago
se bosta vrnila v podružnico v Papui Novi Gvineji.
Brat Katsantonis se bo vrnil v grško podružnico.
Brat in sestra Koch se bosta vrnila v podružnico v Čilu.
Brat Mattusch se bo vrnil v srednjeevropsko podružnico.
Brat in sestra Momo
se bosta vrnila v podružnico v Kamerunu.
Brat Musona se bo vrnil v podružnico v Zimbabveju.
Brat Muthami se bo vrnil v vzhodnoafriško podružnico.
Brat Ndayisaba se bo vrnil v podružnico v Ruandi.
Brat Njewa se bo vrnil v malavijsko podružnico.
Brat Ortega se bo vrnil v špansko podružnico.
Brat in sestra Pavlov
se bosta vrnila v bolgarsko podružnico.
Brat in sestra Peinado
se bosta vrnila v podružnico v Venezueli.
Brat in sestra Pijalović
se bosta vrnila v hrvaško podružnico.
Brat in sestra Raymond
se bosta vrnila v podružnico v Trinidadu in Tobagu.
Sestra Şiriner se bo vrnila v turško podružnico.
Brat Székely se bo vrnil v madžarsko podružnico.
Brat in sestra Uriarte
se bosta vrnila v podružnico v Mjanmaru.
Brad van der Veen
je bil dodeljen v podružnico v Kongu Kinšasi.
Sestra Waichigo
se bo vrnila v vzhodnoafriško podružnico.
Brat in sestra Youquoi
se bosta vrnila v liberijsko podružnico.
No, to pa je bilo kar zanimivo.
Jaz sem imel lahko nalogo.
Nazadnje, ko sem bil predsedujoči
na podelitvi diplom šole Gilead,
je bilo pet let nazaj.
Bil je 148. razred,
ravno v času, ko se je širil covid.
Zato se nismo smeli rokovati.
Moral sem jim čestitati – s komolcem.
Ampak lepo je bilo,
da sem se lahko danes z vami rokoval.
Dragi diplomanti,
današnji dan je za vas prelomnica.
Sedaj pa si poglejmo celoten razred.
Očitno je, da smo zelo ponosni na vas
in na vse, kar ste dosegli.
Prepričani smo, da boste naredili še veliko dobrega.
Sedaj pa je na vrsti brat Senad Pijalović
– upam, da sem pravilno to izgovoril.
Sedaj vam je jasno, zakaj je brat Schafer bral imena.
Torej Senad Pijalović bo prebral pismo razreda.
Dragi bratje iz Vodstvenega organa!
Polni cenjenja in ljubezni
se vam zahvaljujemo, da smo lahko obiskali Gilead.
Vaša gostoljubnost in ljubezen
sta se dotaknili vsakega od nas.
Vedeli smo, da bo to, da nas uči Jehova,
izjemna izkušnja.
Ampak kot piše v Efežanom 3:20,
je Jehova naredil neizmerno več od vsega tega,
kar si lahko zamislimo.
Med preučevanjem Svetega pisma
smo še bolj spoznali Jehovovo in Jezusovo osebnost.
Dotaknilo se nas je, ko smo še jasneje videli,
kaj čutita do ljudi.
Prepričani smo, da nas imata rada, in odločeni,
da tudi mi takšno ljubezen kažemo drugim.
To, da nas je poučeval Jehova,
je bilo izjemno darilo.
Naši učitelji so nas kot ljubeči očetje
s pomočjo Jehovove besede pripravili na naloge,
ki nam bodo zaupane.
Vi, dragi bratje iz Vodstvenega organa,
pa ste s tem, ko ste si vzeli čas za nas,
še obogatili naše izobraževanje.
Hvala vam za vaše osebno zanimanje
in za vaše marljivo delo.
Zelo so nam koristile tudi lekcije
pomočnikov Vodstvenega organa
in drugih gostujočih učiteljev.
Jehova je po vseh teh bratih
sestavil čudovito melodijo,
ki se je dotaknila našega srca
in nam bo za vedno ostala v spominu.
Zunaj učilnic pa smo se o ljubezni,
radodarnosti in gostoljubnosti
ogromno naučili od betelske družine
v Združenih državah.
To je bil jasen dokaz,
da betelska družina odseva Jehovove lastnosti.
Spodbudilo nas je,
da tudi mi Jehovovim služabnikom
pokažemo takšno ljubezen,
kot smo jo sami občutili.
Ko razmišljamo o vseh teh blagoslovih,
si postavimo vprašanje iz Psalma 116:12:
»S čim naj povrnem Jehovu za vse dobre stvari,
ki jih je naredil zame?«
Iz teh besed se vidi,
da Jehovu ne moremo povrniti za vse dobro.
Ampak odločeni smo,
da bomo posnemali Rebekino stališče
– pripravljeni smo iti.
Ni se enostavno posloviti,
ker smo postali prava družina.
Ampak odločeni smo ubogati Jehova,
upoštevati misli, ki smo se jih naučili,
in upravičiti zaupanje, ki ste nam ga izkazali.
Zelo vas imamo radi!
Vaši bratje in sestre, 158. razred.
To pa je bilo res lepo pismo,
ki dobro povzame občutke razreda.
Rekli ste, da ste uživali v naši družbi.
Mi pa smo uživali v vaši!
Tako kot piše, smo »spodbudili drug drugega«,
a ni res?
Ampak ni še konec.
Vrnimo se na vrstico iz 5. poglavja Mateja.
Se spomnite, kaj je Jezus rekel?
»Vi ste sol zemlje.«
Te besede veljajo tudi za vas.
Pogledali smo različne značilnosti,
ki jih ima sol.
Je ojačevalec okusa.
Videli smo tudi, da zatira bacile.
Poleg tega je tudi konzervans.
Je pa še nekaj;
o tem bomo govorili sedaj.
To je njena vrednost.
Sol je dragocena.
V knjigi Insight glede tega piše:
»Včasih ljudje niso mogli tako enostavno priti do soli.
Zaradi nje je prišlo do vojn in revolucij.
Na Kitajskem je bila včasih po vrednosti takoj za zlatom.
Nekateri so za njo v suženjstvo prodali otroke in žene.
Cesarjevi vojaki so dobili denar, da bi si kupili sol;
tej vsoti so rekli »salarium«.
Iz tega izhaja angleška beseda za plačo.«
Jezus je vse to vedel.
Res je, da je bila sol v njegovem času lahko dostopna,
ampak Jezus je vedel,
kakšno vrednost je imela sol v preteklosti.
V njegovem času so bila nahajališča soli
po hribih okoli Mrtvega morja,
pridobivali pa so jo tudi iz samega Mrtvega morja,
tako da so očitno imeli veliko soli.
Kljub temu je Jezus dobro poznal zgodovino.
Prav tako je vedel,
da je sol zelo dragocena,
čeprav so jo imeli veliko.
Torej, vedel je, da se lahko sol
uporabi za različne koristne namene,
in še danes je sol zelo uporabna.
Je pa še eno dejstvo,
ki se ga je Jezus verjetno dobro zavedal.
V človeškem telesu
je 226 gramov soli, v povprečju.
Jezus je bil spreten delavec,
pomagal je pri ustvarjanju vsega, tudi ljudi,
zato je vedel, koliko soli imamo v telesu
in da bi brez soli umrli.
Tudi premalo soli je problem.
Kakšne težave lahko to povzroči?
Vse od slabosti, zmedenosti, krčev,
omotice, otekanja možganov, kome,
pa vse do smrti. Hude posledice.
Jezus je sigurno kot »spreten delavec« vse to vedel,
ker je sodeloval z Jehovom pri ustvarjanju.
Učencem je torej želel reči:
Ste dragoceni.
In isto velja za vas.
Imamo vas radi in za nas ste zelo dragoceni.
Cenimo vas za vse, kar ste že naredili
in vemo, da boste veliko dobrega dosegli v prihodnosti.
Za konec preberimo molitev
iz 4. Mojzesove, 6. poglavja:
»Naj te Jehova blagoslovi in varuje.
Naj te Jehova gleda z naklonjenostjo v očeh
in naj bo dober s teboj.
Naj Jehova dvigne svoj obraz k tebi in ti podeli mir.«
To si želimo za vsakega od vas,
52 diplomantov 158. razreda.
Sigurni smo, da se bodo diplomanti na svoji dodelitvi
izkazali za blagoslov.
Zelo kmalu bo na jw.org
in v aplikaciji JW Library®
na voljo še več govorov s podelitve.
Preden se poslovimo,
obiščimo brate in sestre v Zimbabveju.
Ta celinska država ima tri podnebja:
zmerno podnebje na osrednji planoti,
vroče in suho v dolini Zambezi
ter mrzlo in deževno v vzhodnem višavju.
V državi je tudi veliko uradnih jezikov – kar 16!
Po vsem Zimbabveju raste koruza
in ljudje jo dobro uporabljajo.
Kuhajo jo, pražijo
in iz nje celo delajo fermentirano pijačo,
ki ji rečejo mahewu.
Zelo popularna jed je sadza.
Belo koruzo zmeljejo v moko in potem počasi kuhajo,
da nastane gosta jed.
Ponavadi jo jedo z rokami.
Z njo pa gredo zelo dobro druge jedi,
kot na primer goveji parklji, zrezek
ali zelenjava, prelita z arašidovo omako.
Dobra novica je v Zimbabve prišla
na začetku 20. stoletja.
Ko so se delavci vračali iz Malavija in Južne Afrike,
so s seboj prinesli naše publikacije.
Kmalu so bile ustanovljene skupine za preučevanje.
Potem pa se je leta 1924
kot eden prvih krstil Nason Mukaronda.
Nedolgo zatem
je oblast začela nasprotovati našemu delu,
ker jim ni bilo všeč,
da ljudje različnih ras skupaj častijo Boga.
Do leta 1940
je bila prepovedana vsa naša literatura.
Naši soverniki so vztrajali,
kljub temu da so jih aretirali in jim sodili.
Šest let kasneje je bila prepoved umaknjena.
Sporočilo o Kraljestvu se je hitro širilo,
vse dokler ni v 70. letih izbruhnila vojna.
Zaradi nevtralnosti so mnogi bratje pristali v zaporu.
To Sveto pismo so si bratje delili, ko so bili zaprti.
Veseli smo, da lahko bratje in sestre
v zadnjih desetletjih Jehova častijo v miru.
Trenutno 50.000 oznanjevalcev
vodi več kot 103.000 svetopisemskih tečajev.
Ena od mnogih gorečih občin
je občina Waterfalls v prestolnici Harare.
Zbira se v prvi kraljestveni dvorani,
ki je bila zgrajena v državi.
V tej občini vodijo okoli 200 svetopisemskih tečajev.
Bratje in sestre imajo posebno sporočilo za vse nas.
V šonščini so nam rekli:
»Kako ste? Vse vas imamo radi!«
In tudi mi vas vse prisrčno pozdravljamo!
To je JW Broadcasting
iz svetovnega središča Jehovovih prič.

JW Broadcasting – december 2025: Podelitev diplom 158. razredu šole Gilead