JW subtitle extractor

Dobrodošli na JW Broadcastingu®.
Mnogi med nami redno hodimo na kontrolo vida.
Kako pogosto pa pregledujemo svoj duhovni vid?
Če opazimo, da ni več tako oster,
kaj lahko naredimo, da to popravimo?
Nekaterim pri tem,
da ostanejo osredotočeni na svoj odnos z Jehovom,
pomaga to, da služijo kot zunanji sodelavci v Betelu.
Pogledali bomo, kako izgleda njihov dan.
Čaka pa nas tudi potovanje po zanimivi zgodovini
prevajanja Svetega pisma.
To je JW Broadcasting.
Kako je kaj tvoj vid?
Če tako kot jaz nosiš leče ali očala,
potem verjetno ni idealen.
Jaz sem kratkoviden.
To pomeni, da se slika,
ki pride v oko, izostri pred mrežnico
in ne na mrežnici, ki leži na zadnji steni očesa.
Tako stvari, ki so daleč stran, slabše vidim.
Mogoče pa imaš ravno obraten problem in si daljnoviden.
V tem primeru se slika izostri za mrežnico,
kar pomeni, da predmetov, ki so ti bližje, ne vidiš dobro.
Nekateri ljudje pa so kratkovidni na eno oko
in daljnovidni na drugo.
V obeh primerih ustrezne leče našemu očesu pomagajo,
da vidi jasno sliko.
Obstajajo pa še druge okvare vida, kot je slepota,
ki bodo verjetno odpravljene šele v novem svetu.
Obstaja pa še veliko hujši problem z vidom od teh,
ki smo jih omenili.
Jezus je o njem govoril v govoru na gori.
Poglejmo si njegove besede, ki so zapisane v Mateju,
6. poglavje, vrstici 22 in 23:
»Svetilka telesa je oko.«
Ustavimo se tukaj.
Kaj je Jezus mislil, ko je rekel
»svetilka telesa je oko«?
To je bila metafora.
Oko je kot svetilka v temnem prostoru, ki osebi omogoča,
da hodi okrog, ne da bi se spotaknila.
Jezus je tu govoril tudi
o človekovem figurativnem vidu,
torej kako gledamo na to, kaj Bog pričakuje od nas.
Jezus je zatem opisal dva primera,
ki se nam lahko zgodita.
Nadaljujmo z branjem:
»Če je torej tvoje oko osredotočeno samo na eno stvar,
bo vse tvoje telo svetlo,
če pa je tvoje oko zavistno, bo vse tvoje telo temno.«
Omenil je nasprotje med očesom, ki je osredotočeno,
in zavistnim očesom.
Prvo življenje naredi svetlo, drugo pa temno.
To, na kar smo osredotočeni, na nas vpliva
– dobro ali slabo.
Zato moramo biti osredotočeni na duhovne stvari.
Tema tokratnega govora je:
»Vedno bodimo osredotočeni
na izpolnjevanje Božje volje«.
Kaj pa je Božja volja glede nas?
Preprosto povedano,
hoče, da ga spoznamo, se mu približamo,
ga ubogamo, imamo radi
in mu služimo iz vsega srca.
Glede tega nam je zgled dal Jezus.
V Janezu 6:38 je rekel,
da na svet ni »prišel zato, da bi delal svojo voljo,
ampak voljo tistega, ki [ga] je poslal«.
Njegovo oko je bilo osredotočeno na eno stvar:
Služenje Jehovu.
Ves svoj čas in energijo je uporabil za Kraljestvo.
Ni si prizadeval za to, da bi v tem svetu dobil položaj
oziroma postal bogat ali slaven.
Jezus je tudi svoje učence učil,
naj bodo osredotočeni na služenje Jehovu.
Rekel jim je,
da bodo lahko v njegovo Kraljestvo prišli
»samo tisti, ki izpolnjujejo voljo [njegovega] Očeta«.
Zato bi se moralo naše življenje vrteti okrog tega,
da izpolnjujemo Božjo voljo,
da dajemo Kraljestvo na prvo mesto
in da goreče oznanjujemo.
Če bo naše oko osredotočeno na eno stvar,
bo naše življenje preprosto.
Ne bomo obsedeni s tem,
da zadovoljujemo svoje sebične želje,
niti si ne bomo skušali pridobiti vsega, kar ta svet ponuja.
Če bomo vedno izpolnjevali Božjo voljo,
bo naše življenje v duhovnem pogledu svetlo.
To je povsem drugače od ljudi, ki imajo zavistno oko
in se ne morejo osredotočiti na to,
kar je zares pomembno.
Njihovo življenje je sebično,
so pohlepni in nikoli zadovoljni.
V Pregovorih 17:24 piše,
da njihove »misli [oziroma oči] tavajo sem ter tja«,
želijo si vedno več in več in več,
ampak to jim ne prinese sreče.
Ker se osredotočajo na materialne stvari,
ne pa na služenje Bogu,
figurativno živijo v temi.
Da bi bolje razumeli Jezusovo ponazoritev,
si poglejmo naslednji primer:
Tu je risba znanega karikaturista Williama Hilla.
Nastala je leta 1915.
Gre za optično prevaro,
ki prikazuje glavo
in ramena dveh žensk:
mlajše in starejše.
A opaziš obe?
Mlajša ženska gleda stran od tebe.
To je leva stran njenega obraza,
njeno levo uho,
njen nos,
trepalnice,
čeljust
in trak okoli vratu.
To so njeni lasje in pokrivalo,
tukaj pa ima ramena.
Zdaj pa poiščimo starejšo gospo: gleda v tvojo levo.
To je njen nos,
tu je njeno levo oko,
njena usta,
njena brada,
njeni lasje, pokrivalo in ramena.
Ne moremo videti obeh žensk istočasno.
Moramo se odločiti, na katero se bomo osredotočili,
in potem jo vidimo.
Povežimo to zdaj z našo temo.
Kakšen se vam zdi ta stari svet,
če ga primerjate z Božjim novim?
Satan želi prikazati, da je njegov svet poln priložnosti,
življenja in privlačnih materialnih stvari.
V resnici pa Satanov svet umira,
je kot starejša ženska na sliki.
Kmalu ga ne bo več, popolnoma bo uničen.
Novi svet pa je kot slika mlajše ženske.
To je zdrav, živahen svet, ki se ne bo nikoli končal.
V njem bodo zadovoljene »želje vseh živih bitij«.
Jehova nam je dal uvid in sposobnost razumevanja,
da lahko vidimo razliko med Satanovim svetom
in Božjim novim svetom.
Kako to naredimo,
pa nas je poučil po svoji Besedi, Svetem pismu.
Ne moremo se osredotočati na oboje.
Kristjan ne more dati Bogu izključne vdanosti,
ki si jo zasluži,
in se istočasno osredotočati na življenje v tem svetu.
Apostol Janez je na svet gledal tako kot Jehova.
Preberimo, kaj je glede tega rekel
v 1. Janezovem 2:15–17.
Tu omenja dve stvari, ki jih ne smemo ljubiti.
Medtem ko bomo to brali, pri sebi razmišljajmo:
Kaj od tega je težje upoštevati?
»Ne ljubite ne sveta ne tega, kar je v svetu.
Če kdo ljubi svet, v sebi nima ljubezni do Očeta,
ker nič od tega, kar je v svetu
– želje grešnega telesa, želje oči
in bahavo razkazovanje življenjskih sredstev
– ne izvira od Očeta, ampak od sveta.
Poleg tega svet mineva in njegove želje prav tako,
kdor pa izpolnjuje Božjo voljo, ostane za večno.«
Tu nam je naročeno, naj ne ljubimo dveh stvari:
»sveta [in] tega, kar je v svetu«.
Kaj od tega je lažje?
A se strinjate, da je lažje upoštevati nasvet,
naj ne ljubimo tega sveta?
Komaj že čakamo,
da bo ta svet z verskim, političnim
in trgovskim sistemom odstranjen, za večno uničen.
Po tem hrepenimo!
Po drugi strani pa nas lahko to, kar je v svetu,
hitro premoti.
Nekatere stvari so videti zelo vznemirljive,
privlačne in zanimive.
Satan uporablja različne metode, da zavaja ljudi.
Ena od najbolj učinkovitih so »želje oči«.
Veliko stvari v tem svetu se lesketa in blešči
in človeka pritegne.
Pomislimo, kaj je Satanu uspelo pri Evi,
in to samo z enim sadežem.
Redno moramo preiskovati svoje srce, da bi videli,
ali nas privlači katera od stvari v svetu.
Če bi si kristjan zelo želel kaj od »tega, kar je v svetu«,
bi se zelo težko osredotočal na to, kar je pomembnejše
– na izpolnjevanje Božje volje.
Pomembno je, da smo osredotočeni na svoj cilj,
da Jehovu služimo iz vsega srca.
In tako kot moramo redno preverjati svoj dobesedni vid,
je modro, da vsake toliko časa preverimo,
kako je z našim duhovnim vidom,
ali so potrebne kakšne spremembe.
Kako lahko to naredimo?
Sveto pismo nam tako rekoč dá tablo za pregled vida,
seveda ne dobesedno.
Gre za seznam lastnosti,
ki jih najdemo v 2. Petrovem 1:5–7.
Preberimo to skupaj.
»Iz vsega srca se potrudite,
da dopolnite svojo vero s krepostjo,
krepost s spoznanjem,
spoznanje s samoobvladanjem,
samoobvladanje z zdržljivostjo,
zdržljivost z vdanostjo Bogu,
vdanost Bogu z bratsko naklonjenostjo,
bratsko naklonjenost z ljubeznijo.«
Vsak bi se moral vprašati:
Kako dobro kažem te lastnosti?
Poglejmo vsako bolj podrobno.
Vera.
To pomembno lastnost potrebujemo,
da lahko razvijamo vse ostale
in vedno jo moramo krepiti, da ostane močna.
Če bomo imeli močno vero,
bomo verjeli vsemu, kar nam je Jehova obljubil,
in si bomo že predstavljali, kakšno bo življenje,
ko se bodo te obljube izpolnile.
Krepost.
Krepostna oseba dela to, kar je prav v Božjih očeh.
Ta lastnost nas spodbuja,
da ne delamo tega, kar je slabo,
niti drugim ne škodimo,
ampak da iščemo načine,
kako bi za druge naredili kaj dobrega.
Spoznanje.
Potrebujemo ga, da vemo, kaj je prav in kaj narobe,
še posebej, ko se prvič znajdemo v neki preizkušnji.
Ko pozorno preučujemo Sveto pismo,
spoznamo, kaj Bog želi, da delamo,
in kako se lahko vsak dan modro odločamo.
Samoobvladanje.
V grščini dobesedno pomeni, da »primemo sami sebe«.
Ko obvladamo sami sebe,
nadzorujemo, o čem razmišljamo,
kaj govorimo in kaj delamo,
in tako živimo v skladu z Božjimi merili.
Zdržljivost.
Zdržljivost pokažemo, ko smo pogumni in se ne vdamo,
ker se zanašamo na Jehova.
Ko se znajdemo v preizkušnjah,
nam pomaga, da ne izgubimo upanja.
Pomaga nam tudi razumeti, da nam Jehova daje moč,
da se lahko upremo skušnjavi in ostanemo zvesti.
Vdanost Bogu.
Če smo vdani Bogu,
čutimo strahospoštovanje do Jehova
in zvesto podpiramo njegovo pravico do vladanja.
Ta lastnost nas spodbuja,
da opazimo, kako Jehova ravna s svojim ljudstvom,
in da iz ljubezni delamo to, kar je njemu všeč.
Bratska naklonjenost.
To lastnost potrebujemo, da bi zares posnemali Jehova.
Omogoča nam,
da se ne osredotočamo na napake sovernikov,
ampak da z njimi ravnamo kot z družino
in jim po svojih najboljših močeh pomagamo.
Ljubezen.
Radi moramo imeti vse ljudi,
ne samo brate in sestre.
Jehova posnemamo tako, da nismo pristranski
in da z vsemi delimo sporočilo o upanju,
ki ga najdemo v Svetem pismu.
To je bila duhovna tabla za pregled vida.
Naslednji dve vrstici pa nam povesta diagnozo:
»Če vse to upoštevate
in te lastnosti v vas že kar prekipevajo,
ne boste nedejavni ali brez sadov,
ampak boste udejanjali točno spoznanje
o našem Gospodu Jezusu Kristusu.
Če kdo nima teh lastnosti, je slep.
Oči si zatiska pred svetlobo.«
Dober duhovni vid je zelo dragocen.
Če upoštevamo Petrov nasvet
in se »iz vsega srca« potrudimo,
tako da teh osem lastnosti v nas kar prekipeva,
ne bomo postali nedejavni pri čaščenju Jehova,
ampak bomo veseli,
ker bomo izpolnjevali Jehovovo voljo.
Če pa ne bomo kazali teh lastnosti,
bomo izgubili našo vero in postali duhovno slepi.
Recimo, da ugotovimo,
da moramo izboljšati katero od lastnosti.
Mogoče moramo izostriti svoj vid
in se osredotočiti na prave stvari.
Kako pa?
Poglejmo si štiri predloge.
Prvi: Preučuj Božjo Besedo
in o njej poglobljeno premišljuj.
Če imamo težave z očmi,
nam zdravnik mogoče predpiše kapljice,
ki oko vlažijo in zdravijo,
potem pa oko prekrije s prevezo,
da počiva in da zdravilo lahko deluje.
Podobno to, da vsak dan beremo Sveto pismo,
zdravi naš duhovni vid.
Poglobljeno premišljevanje pa nam pomaga razumeti
in upoštevati to, kar beremo.
To nam pomaga, da ne pozabimo, kaj je Jehovova volja,
kaj vse je naredil in kakšno upanje nam je dal.
Biblicist William Barclay je izjavil:
»Za iskrenega kristjana
preučevanje Božje Besede ni delo, temveč veselje,
saj ve, da bo v njej našel hrano za svoje srce,
po kateri hrepeni.«
Drugič: Upoštevaj, kar si se naučil.
Vaje za oči lahko izboljšajo nekatere težave z vidom.
Podobno je upoštevanje svetopisemskih načel vaja,
ki nam pokaže, da Božji nasveti res delujejo.
Dobra vaja za vero je tudi to, da goreče oznanjujemo
in sodelujemo na krščanskih shodih.
Tretjič: Dovoli, da nate vpliva sveti duh.
Včasih lahko zdravnik z laserjem odpravi
nekatere težave z očesom,
na primer poškodovano mrežnico.
Božji sveti duh je podoben temu močnemu laserju.
Bolj kot dovolimo,
da oblikuje naše razmišljanje in ravnanje,
močnejša bo naša vera
in bolj se bomo zbližali z Jehovom.
Četrtič: Sprejmi pomoč drugih.
Včasih zdravnik oceni, da je potrebna operacija očesa.
Podobno nam mogoče izkušeni starešine
z Božjo Besedo, ki je ostrejša od kakršnega koli skalpela,
odkrito in odločno svetujejo.
Boljše, kot se odzovemo,
hitreje se naš duhovni vid popravi.
Kaj smo se naučili?
Če je naše oko osredotočeno,
jasno vidimo, kaj Bog hoče, da delamo,
in stalno razmišljamo o Kraljestvu
in Božjem novem svetu.
Če pa je naše oko zavistno, novi svet vidimo megleno
in se nam zdi kot pravljica.
Kot smo videli prej,
se naše oko ne more osredotočiti na dve sliki hkrati.
Če bomo imeli radi stvari
v tem propadajočem starem svetu,
izpolnjevanje Božje volje ne bo več v fokusu
in sčasoma tega sploh ne bomo več videli.
Kako žalostno!
Res je nujno,
da je naše oko vedno osredotočeno
na izpolnjevanje Božje volje.
Tako bomo našemu nebeškemu Očetu
iz vsega srca služili vso večnost.
Poglejmo, kaj je nek zakonski par naredil,
da bi se osredotočil na služenje Jehovu
in kako ju je to osrečilo.
Ko sva bila stara nekaj čez 20 let,
sva imela svoje stanovanje v centru Dunaja,
za katerega pa sva morala odplačevati kredit.
Bilo je zelo lepo ....
Lepo, ja. -... to stanovanje.
Ja, res. Pa tudi dobro se sliši, da imaš nekaj svojega.
Hja, moj glavni cilj je bil, da čim več zaslužim,
da imava čim več denarja.
Mislil sem si, da bom s tem osrečil Doris.
Čez čas nisva več redno obiskovala shodov.
Duhovne rutine sploh nisva imela.
To je slabo vplivalo na najin zakon. -Mhm.
Dobila sva ljubeč pastirski obisk.
Starešina je bil zelo direkten.
Spomnil me je na vlogo, ki jo imam kot glava družine.
Kot poglavar sem odgovoren,
da poskrbim za Doris, tudi v duhovnem pogledu.
In ... -Ne samo finančno. -Ja, tako je. -Ja.
To mi je dalo za misliti.
Želel sem biti dober poglavar.
Postalo mi je jasno, da bo Doris zares srečna,
če se bo najino življenje vrtelo okoli Jehova.
Veliko sva se pogovarjala
in spet sva začela skupaj moliti, vsak dan.
Razumela sva,
da bova morala nekaj spremeniti glede stanovanja,
zato sva tudi glede tega molila.
Jehovu sva rekla: Prosim, pomagaj nama,
da bi se znebila tega stanovanja.
Mhm. -Res se želiva znebiti tega bremena.
In uspelo nama je.
Prodala sva stanovanje in nisva več imela dolgov.
Zborovanje leta 2014 nama je dalo dodaten zagon ...
... da dava Kraljestvo na prvo mesto,
ostalo pa prepustiva Jehovu.
Takrat sva prvič pomislila, da ta vrstica velja tudi za naju.
Jehova je obljubil, da nama ne bo nič manjkalo.
O tem sva se takoj pogovorila z njim v molitvi.
Prvič sva si res želela nekaj narediti za Božje kraljestvo.
In tudi sva. -Ja, sva.
Zborovanje je bilo poleti
in do jeseni sva že redno pomožno pionirala.
V gradbeništvu ni ravno pogosto,
da nekdo dela skrajšan delovni čas.
Ampak vseeno sem se odločil, da želim delati manj.
S tem sem preizkusil Jehova.
Ja, preračunal sem stroške in ugotovil:
To bo šlo pa na tesno.
O tem sem veliko govoril z Jehovom.
Prosil sem ga, naj mi pomaga zbrati pogum,
da bom govoril s šefom
in ga vprašal za skrajšan delovni čas;
pa tudi, da bom zaupal, da se bo vse dobro izšlo,
da bo Jehova poskrbel za naju.
Zelo sva uživala v pomožni pionirski
in za naslednje službeno leto sva si rekla:
Zakaj pa ne bi poskusila z redno pionirsko?
In res sva začela pionirati.
Najino življenje je postalo zelo lepo.
Lepše in lepše.
Res je, vedno lepše. -Ja.
Kasneje sva se odločila,
da življenje še bolj poenostaviva.
Vselila sva se v res majhno stanovanje,
ampak ima vse, kar potrebujeva.
Všeč nama je.
V tem Stražnem stolpu je bil članek z naslovom
»Vsak dan sodelujmo z Jehovom«.
Zelo naju je spodbudil.
Za naju je bil prava prelomnica.
Proti koncu članka piše:
»Ali bi bil rad [...]
bolje usposobljen za opravljanje svete službe?
[...] Razmisli, ali izpolnjuješ pogoje
za Šolo za oznanjevalce Kraljestva?«
Ta članek je bil prav za naju.
Nisva imela razloga, da se ne bi prijavila.
In dobila sva vabilo! -Povabili so naju v šolo.
Bilo je super.
V službi ni bilo enostavno dobiti dva meseca prosto.
Če sem iskrena, v bistvu nisem dobila dopusta.
Morala sem dati odpoved, ampak niti malo ne obžalujem.
Takoj bi spet ponovila.
To šolanje ... -Je bilo dokaz, da naju ima Jehova rad.
Počutila sva se, kot da investira v naju.
To je ... izjemno. -Mhm.
Dodeljena sva bila v ljubečo občino.
Zelo sem hvaležen,
ker lahko pioniram skupaj s svojo ženo.
Imava čudovito življenje
in Jehova je vedno poskrbel za naju.
Res je, da imava v finančnem pogledu manj,
ampak sva tudi manj obremenjena,
ker svoje skrbi zaupava Jehovu.
Ne, čisto nič ne obžalujeva.
No, nekaj pa. -Aja?
Da nisva že prej naredila več za Jehova.
Se strinjam.
Zakonca Satlauer sta sledila Jehovovemu vodstvu
in začela živeti bolj preprosto.
Zdaj je njuno življenje srečnejše in bolj smiselno.
Se ti ideja o tem,
da poenostaviš življenje, zdi zastrašujoča?
Potem ne obupaj.
Iz Zaharijeve knjige se vidi, da ti lahko uspe.
Zaharijeva knjiga pa je res zanimiva!
Se strinjam. Že cel teden sem komaj čakal,
da se je lotiva. -Jaz tudi.
Prejšnji teden sva govorila o tem,
kako so bili Judje pod velikim pritiskom
zaradi sovražnikov, političnega nasprotovanja,
pa tudi voljo so izgubili.
Poleg tega so morali ponovno zgraditi tempelj,
obnoviti Jeruzalem in skrbeti za svoje družine.
To je bilo zelo naporno in podobno je danes.
Ja, res. In iz človeškega vidika so bili ranljivi.
Niso imeli vojske ali političnega vpliva.
Bili so samo mala skupina z velikim problemom.
Zato je Jehova poslal Hagaja in Zaharija, da jih okrepita.
Hagajeva jasna, direktna sporočila so jim pomagala,
da so se lotili dela,
po Zahariju pa so dobili še dodatne informacije,
ki so jim pomagale vztrajati.
Iz Zaharijeve knjige se lahko še veliko naučiva.
Kaj, če to malo razdeliva?
Dobra ideja! Video Uvod v Zaharija poudari glavne točke,
še posebej mesijanske prerokbe.
Ja, jaz pa tudi rada uporabim
»Kratko vsebino« iz Prevoda novi svet.
Raziskala sem »5. videnje: svečnik in dve oljki«.
Super. In kaj si našla?
Članek iz Stražnega stolpa, marec 2022,
»Ali vidiš to, kar je videl Zaharija?«
V njem so slike, ki nam pomagajo,
da si videnje lažje predstavljamo.
O, lepo. Kako si pa to našla?
Uporabila sem kazalo svetopisemskih stavkov
za vsako vrstico.
To res pride prav.
V članku je bilo pojasnjeno,
da olje, ki teče iz dveh dreves,
predstavlja »Jehovovega […] svetega duha,
ki ga nikoli ne zmanjka.«
Predstavljaj si, kako so se Judje počutili.
Bili so izčrpani in obupani,
zdaj pa jim je Jehova zagotovil,
da jim bo dajal moč in da je ne bo nikoli zmanjkalo.
In dá jim še dodatno zagotovilo.
V šesti in sedmi vrstici piše:
»‚Ne z vojaško silo ne s človeško močjo,
ampak z mojim duhom,‘
govorim jaz, Jehova nad vojskami.
O, velika gora, kaj pa misliš, da si?
Pred Zerubabélom boš postala ravnina.«
Res slikovit opis.
Vse to nasprotovanje je bilo za Jude kot velika gora,
ampak Jehova jo je zravnal.
Nič ni moglo ustaviti njihovega dela,
niti perzijsko kraljestvo niti nasprotovanje sovražnikov.
Niso rabili vojske, ker so imeli Jehova.
Prav predstavljam si, kako v mislih vidijo veliko goro,
ki se pred njimi zruši in zravna.
Povsem jasno je bilo:
Njihov uspeh ni bil odvisen od okoliščin ali sposobnosti,
ampak od Jehovovega duha.
Res je. To sporočilo je dobro vplivalo nanje.
Kljub težavam so Judje zaupali Jehovu in se lotili dela.
Samo kakšna štiri leta kasneje je bil tempelj končan.
Videli so, kaj lahko doseže Jehovov duh.
Prepoved je bila nenadoma odpravljena
in okoliški narodi so jim celo materialno pomagali,
da so obnovili tempelj.
To ni bilo človeško delo.
To je bil Jehovov duh.
Kot da je Jehova zravnal goro.
Kaj se iz tega naučiva o njem?
Ta videnja so kot zagotovilo,
da Jehova lahko s svojim duhom doseže,
kar se nam zdi nemogoče.
In on ve, da se včasih počutimo tako, kot so se Judje
– utrujeni, potrti in celo prestrašeni.
Zato nam je po Zahariju dal slikovit opis svoje moči,
da si jo lažje predstavljamo.
To je dober predlog:
Da si v mislih predstavljam to, kar piše v poročilu.
Ja, tudi naslov članka, ki si ga našla, je:
»Ali vidiš to, kar je videl Zaharija?«
Kako lahko to uporabiva v življenju?
Včasih sem res izčrpana.
Poleg duhovne rutine imava toliko drugega dela:
družinske obveznosti, služba, skrb za zdravje,
da ne omenim neprestani pritisk Satanovega sveta.
Včasih se mi zdi, da imam vsega preveč
in za shod bi se najraje povezala kar od doma.
Jaz tudi.
Ampak ta videnja mi pomagajo, da vztrajam.
Spomnijo me,
da mi bo Jehova dal fizično in čustveno moč.
Se strinjam.
Ko se mi zdi, da ne morem več,
molim za svetega duha
in potem naredim to, kar vem, da je prav.
Včasih se mi ne da iti na oznanjevanje ali shod,
ampak vseeno grem in zaupam Jehovu,
da mi bo dal moč, ki jo potrebujem.
Jaz pa želim posnemati Jehova tako,
da spodbujam druge,
še posebej takrat, ko so potrti ali jih je strah.
Hočem jih spomniti, da se Jehova zanima zanje
in da jim bo dal moč, ki jo potrebujejo.
Zelo pomembno.
To nam bo prišlo prav tudi za prihodnost,
ko bomo preganjani ali nas bo strah.
Všeč mi je, kar si rekel,
da uspeh ni odvisen od naših sposobnosti ali okoliščin,
ampak od Jehovovega duha.
To pa je dober način preučevanja Zaharijeve knjige!
Razdelila sva jo na več delov,
uporabila kazalo
in si živo predstavljala poročila.
Tako sva našla veliko uporabnega.
A lahko še malo pogledava,
kaj sta pomenili »dve palici«?
Seveda. Potem pa bi raziskala še mesijanske prerokbe.
Na primer, kako se iz tega, kar je naredil Zaharija,
vidi, da je Jezus obljubljeni Mesija.
In tukaj so še druga videnja.
Očitno imava veliko gradiva
za še kar nekaj družinskih čaščenj.
Res poučen in praktičen video!
Uspešni smo lahko
ne glede na naše sposobnosti in okoliščine.
Če ubogamo Jehova,
nas bo blagoslovil s svojim svetim duhom.
Nekateri so se osredotočili na služenje Jehovu tako,
da pomagajo v Betelu kot zunanji sodelavci.
Poglejmo si naslednjo epizodo
Kako izgleda dan betelskega zunanjega sodelavca.
Zdravo! Ime mi je Hye-in
in trenutno služim kot zunanja sodelavka
v korejski podružnici.
Za delo v Betelu nimam fiksnega urnika.
Pridem takrat, ko me v tistem tednu potrebujejo.
Vožnja do podružnice ponavadi traja od 45 minut
do ene ure, odvisno od prometa.
Še dobro, da rada vozim,
tako da mi vse skupaj ni prenaporno.
V Betelu se vsak dan začne z jutranjim čaščenjem.
Spomnim se enega govora,
ki je temeljil na Jakobu 1:2–4.
Spodbujeni smo bili,
da na svoje preizkušnje in izzive gledamo kot na učitelje,
ki nam pomagajo, da se izboljšamo.
Seveda se takrat,
ko smo v preizkušnji ni vedno enostavno vprašati:
Kaj se lahko zdaj iz tega naučim?
Ampak v jutranjem čaščenju je bilo rečeno,
naj še naprej preučujemo, beremo Sveto pismo,
molimo, poglobljeno premišljujemo,
ker nam bo to pomagalo, da bomo vztrajali z veseljem.
Jutranje čaščenje je vedno zelo zanimivo.
Zdi se mi, da se vsakič naučim kaj novega.
Pomagam v oddelku za prevoz
in ena naših glavnih nalog je,
da posebnim polnočasnim služabnikom,
ki nas obiščejo iz tujine,
priskrbimo prevoz v Betel.
Trudim se, da nikoli ne pozabim, zakaj delam v Betelu.
Glavni cilj je, da podpiramo oznanjevanje.
Polnočasni služabniki, ki nas obiščejo iz tujine,
zelo cenijo naš trud.
Tako so hvaležni,
jaz pa sem vesela, da jim lahko pomagam,
da lahko naredim nekaj malega za njih.
To mi prinese res ogromno zadovoljstva.
Vožnja ponavadi traja uro in pol do dve uri
in pogovarjamo se o vsem mogočem.
Čeprav smo se šele srečali,
se mi zdi, da se že dolgo poznamo.
Pogovarjamo se o izkušnjah,
o tem, kako nas je Jehova podpiral
in nam pomagal, ko smo imeli težave,
kako nam je dal moč.
Takšni trenutki so zame neprecenljivi.
Moram priznati, da nisem bila že od nekdaj
navdušena nad delom v Betelu.
Ampak enkrat me je dober prijatelj spomnil,
da ne bi smeli izbirati,
katere naloge bomo sprejeli, ko služimo Jehovu.
To prepustimo njemu.
In to mi je dalo za misliti in ugotovila sem, da ima prav.
Zato sem se odločila,
da bom vse prepustila v Jehovove roke
in dala prošnjo za Betel.
Zelo sem vesela, da lahko še vedno tam delam.
Da bi lahko začela pomagati,
sem morala prilagoditi svoj urnik v službi
in najbolj me je skrbelo, če se bom lahko preživljala,
če bom dovolj zaslužila.
Ampak ko sem začela delati za Betel,
so te skrbi kar izpuhtele, vse se je poklopilo.
Poleg Betela in službe
sem kar nekaj časa skrbela še za družinske člane.
Trudila sem se ohraniti dobro duhovno rutino
in redno sodelovati v duhovnih dejavnostih.
Določila sem si dan za osebno preučevanje.
Ko sem opazila, da mi zmanjkuje moči,
so mi te stvari dale nov zagon,
tako da sem lahko še naprej služila v Betelu
in goreče oznanjevala.
Duhovne dejavnosti mi pomagajo ostati blizu Jehovu.
So kot kisikova maska, brez njih ne gre,
zato poskrbim, da si zanje vedno vzamem čas.
»En dan [v Jehovovi hiši]
je boljši kakor tisoč dni kjer koli drugje.«
Vsakič, ko se vozim v Betel, razmišljam o tej vrstici.
Ne glede na to, katero nalogo mi bo Jehova še zaupal,
mu želim služiti s srcem, polnim veselja in hvaležnosti.
Služiti kot zunanji sodelavec zahteva veliko energije.
A si opazil, kako je Hye-in uspela opraviti vse,
kar je bilo treba?
Vsak teden si določi dan,
ko osebno preučuje Sveto pismo.
Preučevanje Božje Besede
lahko izboljša naš duhovni vid
in nam pomaga, da v prihodnost zremo z zaupanjem.
V naslednjem jutranjem čaščenju bomo videli,
kako je to delal Daniel.
Tema današnjega govora je
»Okrepimo si zaupanje v to, da nas Jehova vdano ljubi«.
Zakaj pa je to včasih izziv?
Mogoče zaradi nečesa, kar smo doživeli.
Lahko gre za slabe izkušnje, našo vzgojo,
napake, ki smo jih naredili v preteklosti.
Zaradi vsega tega lahko dvomimo,
ali nas ima Jehova res rad.
Mogoče pa smo ravno zdaj v težkih okoliščinah,
zaradi katerih smo zaskrbljeni.
Na primer imamo družinske odgovornosti,
preveč dela, težave z zdravjem.
Ko se spoprijemamo s takšnimi težavami,
se zavedamo, da potrebujemo Jehovovo podporo.
To pa še ni vse.
Vemo, kaj nas čaka.
Naša vera bo preizkušena in včasih se sprašujemo,
kako nam bo šlo, a bomo to zdržali.
Iz vsega, kar smo omenili, je jasno, da je nujno,
da si okrepimo zaupanje v Jehovovo vdano ljubezen.
Pri tem nam lahko pomaga,
če razmislimo o Danielovih besedah,
ki so zapisane v Danielu 9:4.
Ta vrstica je delno citirana
v komentarju k današnjemu dnevnemu stavku.
Preberimo to vrstico:
»Molil sem k svojemu Bogu Jehovu in mu priznal:
‚O Jehova, pravi Bog, ti si mogočni in veličastni Bog,
ti ravnaš skladno s svojo zavezo in vdano ljubiš tiste,
ki te ljubijo in izpolnjujejo tvoje zapovedi.‘«
Te besede so del Danielove molitve.
Omenil je Jehovovo vdano ljubezen,
da se Jehova drži svoje zaveze in da izpolni to,
kar je obljubil tistim, ki ga imajo radi
in ki izpolnjujejo njegove zapovedi.
Poglejmo, kaj se lahko naučimo iz te molitve
in kako nam bo to okrepilo zaupanje
v Jehovovo vdano ljubezen.
Razmislimo najprej,
zakaj je Daniel sploh izrekel to molitev.
Preberimo Daniel 9:2:
»Torej v tem prvem letu njegovega kraljevanja
sem jaz, Daniel, iz knjig razumel,
da bo glede na Jehovovo besedo,
ki jo je dobil prerok Jeremija,
Jeruzalem ostal opustošen 70 let.«
Kaj se je dogajalo takrat, ko je Daniel molil?
Molil je leta 539 pred našim štetjem
in Jeruzalem je bil že 68 let opustošen.
In zdaj je Daniel pogledal v knjige ali, kot piše v opombi,
v »Svete spise«.
Poleg tega, kar je zapisal Jeremija,
je verjetno lahko bral tudi to,
kar so zapisali Mojzes, Izaija, Ezekiel, Amos in Ozej.
Daniel je po vsej verjetnosti prebral tudi besede
iz Jeremija 29:10.
Tam piše:
»Jaz, Jehova, pravim:
‚Ko bo preteklo 70 let v Babilonu,
bom ukrepal v vaše dobro
in vas pripeljal nazaj v ta kraj.
Tako bom izpolnil svojo obljubo.‘«
Daniel je na lastne oči videl,
kako se odvijajo stvari,
povezane s svetopisemskimi prerokbami.
Kir je že vladal in za njega je bilo prerokovano,
da bo osvobodil Izraelce.
Kljub temu, da Daniel ni poznal vseh podrobnosti,
je vedel, da se bodo prerokbe kmalu izpolnile,
in to ga je spodbudilo,
da je v molitvi govoril o Jehovovi vdani ljubezni.
Danielova molitev je zapisana v vrsticah od 4 do 19.
Iz izbire besed in vsebine se vidi,
da je premišljeval o tem, kar je Jeremija napisal,
in je verjel, da se bo izpolnilo.
Pravzaprav v nekem viru piše:
»Danielova molitev ne temelji
samo na vrstici ali dveh iz Jeremija,
ampak na celotni knjigi.«
Iz njegove molitve se vidi,
da je ljudstvo nujno potrebovalo
Jehovovo vdano ljubezen.
Primerjal je Jehovovo zvestobo in sočutje
z Izraelci, z njihovo nezvestobo in neposlušnostjo.
Poudaril je tudi, da jih je doletelo čisto vse,
kar je Jehova napovedal, da se bo zgodilo.
Preberimo 13. vrstico.
Piše: »Vsa ta nesreča je prišla nad nas,
točno tako kot piše v Mojzesovem Zakoniku.«
Daniel je vedel, da te iste prerokbe,
ki so napovedovale kazen za neposlušnost,
hkrati vsebujejo obljubo,
da se bodo Izraelci vrnili domov.
V 3. Mojzesovi, 5. Mojzesovi, Izaiju, Jeremiju
– v vseh teh knjigah je Jehova obljubil,
da se bodo lahko vrnili, če se bodo pokesali.
V 19. vrstici Daniel zaključi molitev z besedami:
»O Jehova, prisluhni nam! O Jehova, odpusti nam!
O Jehova, bodi pozoren in ukrepaj!
Ne odlašaj, o moj Bog, zaradi sebe ne odlašaj!
Tvoje mesto in tvoje ljudstvo namreč nosita tvoje ime.«
Prosil je, naj Jehova ukrepa zaradi svojega imena.
Zanimivo je,
da se v Danielovi knjigi Božje ime pojavi 19-krat,
18-krat ga najdemo v tem poglavju
in 14-krat ga najdemo prav v tej Danielovi molitvi.
Zakaj pa je molil,
naj Jehova ukrepa zaradi svojega imena?
Daniel je vedel, da gre za Jehovov ugled.
Če Jehova ne bi ukrepal in izpolnil svoje obljube,
da bo osvobodil Izraelce,
bi to njegovemu imenu nakopalo sramoto.
Poleg tega je razumel,
da je Jehova Bog vdane ljubezni
in da ga ne moreš zares spoznati,
če se ne zavedaš tega dejstva.
Ko bo Jehova ukrepal v dobro svojega ljudstva,
bo posvetil svoje ime in ga opral sramote.
Kaj se lahko torej naučimo iz te molitve,
kar nam bo okrepilo zaupanje v to,
da bo Jehova tudi nam izkazal vdano ljubezen?
Kot prvo, Jehova nikoli ne zapusti svojega ljudstva.
Napovedal je,
da bodo Izraelce doletele
posledice njihove neposlušnosti,
ampak hkrati so bili lahko prepričani,
da se bodo izpolnile tudi vse Jehovove dobre obljube,
če se bodo le pokesali in ga ubogali.
To nam je v veliko tolažbo.
Vsi kdaj pa kdaj naredimo kaj narobe,
ampak lahko smo prepričani,
da nam bo Jehova pomagal, če se popravimo.
Tako kot je bil z Danielom in Izraelci,
bo tudi z nami, ne bo nas zapustil.
Druga stvar, ki se jo naučimo:
Preučevanje svetopisemskih prerokb
bo okrepilo naše zaupanje v Jehovovo vdano ljubezen.
To je delal tudi Daniel.
Ker je preučeval, je okrepil svoje zaupanje,
da bo Jehova ukrepal,
in enako bo z nami.
V članku iz revije Stražni stolp, avgust 2023, je pisalo:
»Ko vidimo, kako so se
nekatere prerokbe iz Božje Besede že izpolnile,
razvijemo neomajno zaupanje v Jehova
in njegovo vodstvo.
Svetopisemske prerokbe nam tudi pomagajo,
da pozitivno gledamo na prihodnost ne glede na to,
kakšne preizkušnje doživimo.«
Tretja stvar, ki se jo naučimo, je,
da je vdana ljubezen
neločljivo povezana z Jehovovim imenom,
s tem, kakšen je.
Daniel je bil o tem prepričan in tudi mi smo.
To, da nam Jehova kaže ljubezen,
je del njegove osebnosti.
Svojemu imenu bo povrnil ugled
in zaradi tega smo popolnoma prepričani,
da bo držal tudi svojo obljubo, da bo poskrbel za nas.
Kot četrto pa se naučimo,
da Jehova razkriva informacije ob pravem času.
Daniel je lahko takratne dogodke
povezal s svetopisemskimi prerokbami
in Jehova mu je pomagal,
da je imel ob pravem času vse potrebne informacije.
Enako dela za svoje ljudstvo danes.
Na primer,
vedno bolj razumemo svetopisemske prerokbe,
tudi glede tega, kaj se bo zgodilo med veliko stisko.
To je jasen dokaz,
da nas Jehova v teh zadnjih dneh vodi.
Premišljevanje o Danielovi molitvi
bo okrepilo naše zaupanje v to,
da nas Jehova vdano ljubi.
Ne glede na to, kaj smo doživeli v preteklosti,
kaj zdaj doživljamo ali kaj nas še čaka v prihodnosti,
smo prepričani o Jehovovi vdani ljubezni.
Kako veliko se naučimo iz samo nekaj vrstic!
Še posebej mi je bila všeč misel,
da nam preučevanje Jehovovih obljub
pomaga ostati pozitivni.
Ko bo prišlo do vstajenja,
bomo spet pozdravili na milijone ljudi.
A se koga še posebej veseliš
in komaj čakaš, da ga objameš?
Imej to osebo v mislih
med ogledom glasbenega videa z naslovom
Spet drage vidimo.
Jehova ve, kako zelo si želimo,
da spet vidimo svoje drage,
in tudi on si to želi.
Njegova Beseda nam obljublja: »Njemu so vsi živi.«
Da bi imeli močno vero v vse Jehovove obljube,
moramo njegovo Besedo brati v maternem jeziku.
Kaj smo naredili,
da bi bil jasen in točen prevod Svetega pisma
na voljo v čim več jezikih?
Ko so bili leta 1950
objavljeni Krščanski grški spisi – prevod novi svet,
je brat Nathan Knorr povedal:
Postopoma smo objavljali dodatne knjige,
dokler ni bil leta 1961
objavljen celoten Prevod novi svet v angleščini.
Končno smo imeli Sveto pismo, ki je bilo točno,
enostavno za branje in je uporabljalo Božje ime.
Potem je šest prevajalcev začelo prevajati
vsak v svoj jezik
in do leta 1963 so bili v teh jezikih objavljeni
Krščanski grški spisi.
Ampak prevajanje v druge jezike
je napredovalo zelo počasi.
Trajalo je tudi več kot 20 let.
Približno 30 let po izidu celotne angleške izdaje
je bil prevod na voljo v samo 12 jezikih.
Da bi pospešil prevajanje Svetega pisma,
je Vodstveni organ leta 1989 v svetovnem središču
ustanovil oddelek za pomoč prevajalcem.
Namen tega oddelka se vse do danes ni spremenil.
Podpira prevajanje Svetega pisma in naših publikacij,
šola prevajalce in odgovarja na vprašanja,
ki jih pošiljajo prevajalci z vsega sveta.
In ker želimo točne prevode, teh vprašanj ni malo.
Kako pa oddelek za pomoč prevajalcem
pripravi prevajalske time, da se lotijo Svetega pisma?
Najprej jim pomaga razumeti načela prevajanja,
na primer pomen idiomov in svetopisemskih odlomkov.
Nauči pa jih tudi, kako prevesti besedne slike.
Nekatere odlomke je praktično nemogoče točno prevesti
brez pomoči slik in skic.
Prevajalski tim mora izbrati besede,
ki jasno izražajo pomen izvirnega besedila.
Če ima tim vprašanje,
ga lahko pošlje oddelku za pomoč prevajalcem.
Njihov odgovor se shrani s pomočjo
posebne programske opreme
in je na voljo še drugim prevajalcem.
Tam je trenutno 140.000 odgovorov na vprašanja,
povezana s prevajanjem Svetega pisma.
Ta vprašanja prispevajo k hitrejšemu
in boljšemu prevodu.
Ko so brata Alberta Schroederja
iz Vodstvenega organa vprašali: »Kaj misliš?
V koliko jezikov bo preveden Prevod novi svet?«,
je odgovoril:
»V vse jezike, v katere se prevaja Stražni stolp.«
Zavedal se je,
da je točen prevod Svetega pisma ključnega pomena.
Do sredine 90-ih let so bratje ugotovili,
da je bolj kot kdaj prej nujno,
da Sveto pismo prevedejo v več jezikov.
Jeziki, ki niso imeli Prevoda novi svet,
so bili odvisni od drugih prevodov.
Nekatere velike občine
so imele samo en ali dva izvoda Svetega pisma.
Mnogi prevodi so bili netočni
ali pa so podpirali lažne nauke.
Včasih so celo ime Jehova
nadomestili z imeni lokalnih bogov.
Zatem ko je Vodstveni organ prevajalcem priskrbel
orodja in potrebno šolanje, je leta 2004 naročil,
naj se pospeši prevajanje Svetega pisma.
Ko si jezikovni tim pridobi izkušnje
s prevajanjem Stražnega stolpa,
je naslednja prioriteta prevod Svetega pisma.
Tako je bilo vse pripravljeno, da se doseže cilj,
o katerem je govoril brat Schroeder.
Prevajalske time je čakalo ogromno dela,
ampak delo ob izidu še ni končano.
Prevode je treba revidirati,
ker se jeziki sčasoma spreminjajo,
pomen izvirnega besedila pa mora ostati jasen.
Trenutno skoraj 700 bratov in sester
polnočasno prevaja Božjo Besedo.
In čeprav lahko Sveto pismo
prenesemo v samo nekaj sekundah,
prevajanje povprečno traja od pet do sedem let.
Ker Jehova blagoslavlja to delo,
imamo prevod Svetega pisma,
ki slavi Jehovovo ime, v več kot 325 jezikih
in je bolj točen in enostaven za branje,
kot kadar koli prej.
Celo majhne skupine oznanjevalcev
lahko Prevod novi svet dobijo v svojem jeziku.
In kako se ponižni ljudje odzovejo,
ko lahko Božjo Besedo berejo v jeziku svojega srca?
Veseli so in pripravljeni za oznanjevanje.
Prevajanje Božje Besede
za »vsak narod, rod, jezik in ljudstvo«
pomembno prispeva k širjenju dobre novice.
Najpomembnejši korak pa moraš narediti ti.
Ko boš naslednjič bral Sveto pismo,
naj ti seže do srca in te spodbudi,
da o njem govoriš drugim.
A bi najraje kar zaplesal s temi brati in sestrami?
Res je nekaj posebnega,
ko dobimo Prevod novi svet v svojem jeziku!
Kaj smo se naučili v tej oddaji?
Če upoštevamo modre nasvete iz Svetega pisma,
bo naše oko preprosto, vse naše telo pa svetlo.
Da bi si poenostavili življenje in več naredili za Jehova,
bodo potrebne nekatere žrtve,
ampak občutili bomo pravo srečo.
A živiš v bližini Betela?
Bi lahko pomagal kot betelski zunanji sodelavec?
Zaharijeva knjiga nam pomaga,
da si predstavljamo Jehovovo moč,
in nas motivira,
da tako kot Jehova spodbujamo druge.
In kako lepa je bila izvirna pesem!
Mene se je dotaknila.
Kaj pa tebe?
Res bo čudovito,
ko bomo spet pozdravili svoje drage, ki so umrli!
Tokratna razglednica prihaja iz Luksemburga.
Obiščimo brate in sestre, ki živijo tam.
Luksemburg je majhna država v osrčju Evrope.
Njegovo ime izvira iz besed,
ki pomenijo »majhna trdnjava«.
To je ustrezen opis, ker je tam več kot 70 gradov.
Na sliki vidimo grad Bourscheid,
ki se nahaja nad reko Sûre in ima kar 11 stolpov.
Na bližnjem griču pa najdemo grad Vianden,
ki je star več kot 700 let.
Zgrajen je na temeljih rimske stavbe
iz 3. stoletja našega štetja.
Ti gradovi trdno stojijo že več sto let
in enako so zveste Priče ostale neomajne
kljub različnim preizkušnjam.
Na primer, duhovniki so močno preganjali naše delo
in mu nasprotovali.
Kljub temu je Eugene Reuter
svojo hišo dal na razpolago,
da so leta 1933
tam začeli hraniti svetopisemsko literaturo
in jo razdeljevati.
To je bil prvi tak prostor v državi.
Eugene je pri vratih obesil znak Watchtower Society.
S tem je pokazal močno vero in pogum.
Rosalie Fonck so med nemško okupacijo
leta 1940 aretirali,
ker so na njenem domu našli našo literaturo.
Od nje so zahtevali, da pove,
kdo so njeni soverniki in kdo je njen voditelj,
ona pa jim je samo odgovorila:
»Moj voditelj je Bog Jehova.«
V približno istem času so zaprli Victorja Brucha,
ker ni želel sodelovati v vojnah.
Poslali so ga v koncentracijsko taborišče Buchenwald.
Tam so bratje morali po več ur skupaj stati, delati ponoči
in korakati v lesenih coklah.
Ampak bratje se niso dali in so spodbujali drug drugega.
Victor je ostal zvest tudi, ko so ga prestavili v Auschwitz,
in je še naprej oznanjeval drugim.
Tudi danes bratje in sestre v Luksemburgu
kažejo enako vero in ljubezen do resnice.
Več kot 2000 oznanjevalcev
oznanjuje dobro novico v 10 jezikih.
Bratje in sestre spodbujajo drug drugega
ob okusni juhi iz stročjega fižola
ali ob dimljeni svinjski vratovini s fižolom.
Skupaj navdušeno pojejo na shodih.
Prisluhnimo 84 oznanjevalcem iz občine Allemand.
Bratje in sestre iz Luksemburga
vam pošiljajo prisrčne pozdrave!
In tudi mi vam jih.
To je JW Broadcasting
iz svetovnega središča Jehovovih prič.

JW Broadcasting – oktober 2026