JW subtitle extractor

Prišlo bo kar 2500 delegatov
in želimo jim dati najboljše.
Želimo, da občutijo ljubezen bratovščine.
Imeli smo nalogo, da jim pripravimo nekaj,
kar ne bodo nikoli pozabili.
Zato smo jim želeli ponuditi nekaj več kot samo večerjo.
Neverjetno!
Ne vem, kako naj izrazim svoje občutke.
Najprej smo si morali izmisliti, kaj jim bomo pripravili,
zato sem za dva dni šel v sobo,
kjer sem samo jokal in molil.
Pri tem nam je pomagalo to,
da smo zaupali Jehovu,
da nas bo usmerjal po svoji organizaciji.
To, da smo delegatom izkazali gostoljubnost,
je zajemalo veliko več, kot smo si mislili.
Imamo originalno kočijo iz leta 1892,
imamo prave teksaške kavboje, trenerje konjev,
vaje z vrvjo in teksaške dolgoroge bike.
Izdelujemo tradicionalni kruh,
tako kot so ga delali včasih.
Imamo štiri igralske zasedbe.
V vsaki je od 80 do 90 bratov in sester.
V razdobju štirih dni bodo nastopali na treh lokacijah.
Večerni programi zajemajo hrano za delegate,
spodbudno druženje z glasbo, intervjuje in videe.
Včasih oznanjevanje ni bilo del zborovanj.
Ampak očitno je,
da je Jehova zvestemu in preudarnemu sužnju naročil,
naj zdaj to delamo.
Bratje in sestre se soočajo s podobnimi izzivi kot mi,
ampak še naprej goreče vztrajajo.
To me je zelo spodbudilo in mi dalo motivacijo,
da tudi sama še naprej goreče oznanjujem.
Potrebovali smo prostovoljce,
ki bi v zborski dvorani izrekali dobrodošlico delegatom.
Ko sem iz avtobusa videla toliko ljudi,
sploh nisem vedela, zakaj so tam.
Ko sem izvedela, da so tam zato,
da pozdravijo nas,
sem postala kar solzna.
Ko smo izvedeli, da bodo bratje in sestre
prišli na ogled zborske dvorane,
smo bili zelo veseli.
Bilo je več kot 3600 prostovoljcev,
ampak pomagati jih je bilo pripravljenih več kot 5000.
Za pomoč smo prosili brate in sestre
iz več kot 200 občin.
Smo iz Wyominga, iz mesta Cheyenne
– približno 1400 kilometrov stran.
Pred dvema ali tremi tedni smo začeli pripravljati kočije
in rabili smo par dni, da smo jih pripeljali sem.
V službi sem morala prositi za en teden dopusta,
da bi se lahko udeležila tega zborovanja.
Veliko sem molila k Jehovu
in on je poskrbel, da so mi dopust odobrili.
Tako sem navdušena
in že zdaj si lahko predstavljam,
da se bom tako počutila vsak dan v novem svetu.
Moja naloga je bila, da za kartice narišem motive,
ki so značilni za Washington.
Imel sem nalogo, da sem izdelal logotip
za darilne vrečke za zborovanje.
Peli bomo za delegate!
Za delegate hočem peti,
ker bi rad razveselil Jehova, pa tudi delegate.
Prispela sva ob desetih zvečer, in ko sva videla,
da so naju bratje in sestre pričakali s petjem,
sva bila ganjena.
Vedela sem, da bodo bratje in sestre
veseli dobrodošlice
in daril, ki smo jih pripravili zanje,
da bi jih spominjala na ta dogodek.
Ta del, ta »JW«, je pravzaprav z mednarodnega zborovanja,
ki je leta 1931 potekalo v Columbusu v Ohiu.
Kot vidite, vsi bratje in sestre želijo nekaj prispevati.
Želijo dati svoj del,
želijo prispevati to, kar pač lahko.
Dobrodošli v Seattlu!
Lepo je videti, da delegati uporabljajo vrečko
in da jim je všeč.
Malo sem bil utrujen zaradi leta.
Ampak ko sem videl, kako se vsi smehljajo in vzklikajo
in vse plakate in darila, kar nisem mogel verjeti.
Res smo občutili ljubezen. – Ja, res smo jo.
Takoj smo jo občutili. – Ja, ljubezen.
Ne vemo, od kod so, ne vemo, kako jim je ime,
ampak lepo je videti, kako se smejijo in kako mahajo,
kako enotni so.
To je prava ljubezen. Kar zjokal bi se.
Hočemo, da vejo, da imajo brate in sestre,
ki jih podpirajo,
ki jih imajo radi in ki so pripravljeni narediti,
kar koli je treba, da bi tukaj uživali. – Ja.
Hočemo, da imajo občutek,
kot da so ves čas v našem objemu.
To je dokaz, da Jehova stoji za tem delom
in da imamo ljubečo bratovščino,
polno srečnih, gorečih ljudi.
Čas, energijo in denar so porabili za to,
da bi izkazali hvalo Jehovu
in da bi izrekli dobrodošlico njegovim ovcam
– delegatom, ki prihajajo iz različnih delov sveta.
Upam, da bo čez 3000 let kdo prišel k meni
in rekel: »Vem, kdo si. Ti si bil kavboj iz Teksasa.«
To bi bilo zame nekaj čudovitega.
Vem, da kavboji ne bi smeli jokati,
ampak v tem primeru to ni narobe.
Tako sem srečna, res sem ganjena!
Prišli so, da bi nas slišali peti.
Tako si bojo našo pesem zapomnili.
Želimo, da bi bili delegati veseli.

Gostoljubnost na mednarodnih zborovanjih